ZIMSKO SONCE (NAPISANA 23.12.2015)

DANES SONCE NAME SIJE,
JAZ NE MOREM SE MU UPRET’,
VIR JE MOJE DOMIŠLJIJE,
IZ DNEVA V DAN JE LEPŠI SVET.

LETOS RES JE RADODARNO,
DOLGO GREJE DOMEK MOJ,
Z ŽARKI VSAK DAN PREUDARNO,
ZAGOTAVLJA MOJ OBSTOJ.

PRVI ZIMSKI DAN VČERAJ,
ZIMI NI PODOBEN BIL,
JAZ BI RADA, DA ZA ZMERAJ,
SONČEK ZIMO BI KROJIL.

AMPAK, TO SO DOBRE ŽELJE,
KI JIH DUŠA MOJA IMA,
RES BI MI BILO V VESELJE,
DA BI ZIMA NE PRIŠLA.

BOŽIČ BEL SMO SI ŽELELI,
SONCE S TEM NE STRINJA SE,
LETOS BOMO OB BOŽIČU,
ŠLI NABIRAT TELOHE.

MENI TO JE V VESELJE,
OB BOŽIČU – ROŽICE,
SONCU DALA BOM POVELJE,
DA NAJ KMALU SKRIJE SE.

NOVO LETO K NAM PRIHAJA,
SNEG BI MORAL PADATI,
SONČEK PA NAM LE NAGAJA,
SNEGU PADAT’ NE PUSTI.

NAJ SE VKLOPI DOMIŠLIJA,
VSAK OD NAS JO V SEBI IMA,
BOŽIČ BEL NAM VEDNO PRIJA;
NAJ NAM JEZUS DA SNEGA.

NA HRUŠICI, 23.12.2015   (456.)