ZDRAVILNA KOPRIVA

Kopriva je zdravilo, ki raste povsod. No, skoraj povsod, saj jo mnogi zatirajo; nekateri pa načrtno gojijo. Za koprive pravijo, da vsebujejo vse rudnine, ki jih potrebuje naše telo.
Najboljše so spomladi, lahko jih uporabljamo tudi poleti, v jeseni pa posebej zaživijo po dežju. Pri koprivi so zdravilni korenina, stebli, listi in cvetovi. Čreslovine spodbujajo delovanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žolčnika, ugodno vplivajo na prostato. Sveža kopriva vsebuje veliko železa in po zaužitju se znebimo utrujenosti in izčrpanosti. Nad spomladansko utrujenost gremo torej s koprivami.
Koprivno seme ljudsko zdravilstvo priporoča pri driskah ter ob težavah z žolčnikom in jetri. Sok iz zelenih delov koprive in tudi koprivni čaj se največ uporabljata za sveže iztisnjen sok in za čaj, saj spodbujata presnovo, pospešujeta odvajanje vode, čistita kri in ledvice. Če boste pili sveži sok, boste s tem spodbudili odvajanje urina. Kopriva zmanjšuje količino sladkorja v krvi. Priporoča se tudi, ko bi radi shujšali in ko imate previsok krvi pritisk. Odlične so tudi že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in posute s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi). Čaj deluje protivnetno v ustni votlini, je dober zoper afte in pri anginah.
Nekateri dvomijo v to, drugi pa se pridušajo, da skeleči in pekoči občutek koprive deluje ugodno pri artritisu, revmatičnih boleznih sklepov in mišic. Celo pri išiasu, vnetju živcev na rokah in nogah ga uporabljajo. Posušena se uporablja pri krvavitvah iz nosu. Suhe liste koprive zdrobite v prah, potem se priporoča vdihavanje in njuhanje. V homeopatiji koprivo pogosto uporabljajo pri ekcemih, ki jih povzroča virus herpes, ter pri podagri in revmi.

Juhe, napitki…

Koprive bi morali vključiti v prehrano vsaj enkrat na teden (prepogosto uživanje bi delovalo odvajalno). Koprive je najbolje na kratko dušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo jih kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Å pinača iz kopriv je najpogostejša hrana, ki jo jemo iz te rastline. Kilogram mladih kopriv operemo, blanširamo in na drobno sesekljamo. Na olivnem olju ali žlički masla prepražimo na drobno sesekljana stroka česna, dodamo koprive in kuhamo pet minut. Solimo, dodamo ščepec nastrganega muškatnega oreška in žličko kisle smetane. Lahko pa koprive pripravimo tudi tako, da na kose narezan krompir četrt ure kuhamo v slani vodi, dodamo očiščene koprivne liste in kuhamo še deset minut. Odcedimo in počakamo, da se ohladi. Po okusu dodamo še poper, sol, olje, kis in sesekljani česen.
Izjemno poživljajoča je juha iz kopriv. Sesekljano čebulo in krompir, narezan na kocke, prepražimo na olivnem olju, dolijemo vodo in dušimo do mehkega. Dodamo skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, jušno zelenjavo, sol in pest ovsenih kosmičev. Zalijemo z vodo in pustimo, da prevre. Odstavimo in po želji dodamo dve žlički kisle smetane.
Å e en recept je treba preizkusiti. Očiščene in oprane mlade koprive (vršičke) skuhamo v rahlo slani vodi. Odcedimo jih, splahnemo, še enkrat odcedimo, nato drobno sesekljamo ali spasiramo. V segretem olju popražimo moko, da porumeni, dodamo drobno nasekljani česen, prilijemo malo hladne, nato pa še tople vode, dodamo koprive in prilijemo mleko, solimo in popramo ter kuhamo še 10 minut. Rumenjak in kislo smetano dobro zmešamo in tik pred serviranjem med mešanjem vlijemo v juho. Poleg lahko damo še pražene kocke kruha.

Korenina koprive

Korenina koprive vsebuje številne učinkovine, ki prispevajo k njenemu delovanju. V zadnjem času so raziskave pokazale, da posamezne učinkovine v korenini koprive delujejo protivnetno, saj zmanjšajo vnetje in edem prostate, tako olajšajo težave z mokrenjem, ki nastanejo zaradi povečane prostate. Izdelki, ki vsebujejo izvleček korenine koprive, tako povečajo količino in pretok seča, zmanjšajo pogostost mokrenja ter količino zastalega seča. Pri arteriosklerozi žil nog je tudi v veliko pomoč. Marsikateremu človeku, ki boleha za tem, bi bila prihranjena amputacija noge, če bi si noge pravočasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin. Deloma učinkuje ugodno tudi pri zoženju koronarnih žil.

Krepčilni napitek in čaj

Krepčilni pomladni napitek naredimo tako, da iz mladih listov kopriv iztisnemo sok, dodamo še drugo zelenjavo, bogato z vitamini in minerali, za okus pa morda še pomarančni sok. Dve pesti svežih kopriv prelijemo z decilitrom vode, zmeljemo v mešalniku in odcedimo. Sok uživamo štirikrat na dan pri jedi. Za čaj so primerne tudi sveže koprive. Å opek svežih kopriv prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nesladkani čaj pijemo večkrat na dan v manjših količinah.

Proti prhljaju in za lesk

Da alkoholni izvleček iz kopriv odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las, smo na tem mestu že pisali. Odlične so za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. Poparek iz koprive uporabljajte pri izpiranju las in lasje bodo lepi in sijoči. Poparek lahko uporabite tudi kot tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pa je izredno učinkovita koprivna kopel.

Simbol boga strele

Stari germanski narodi so koprivo imeli za simbol boga strele in še danes jo ponekod v alpskih deželah uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Pri nas so v starih časih dekleta na kresni večer posolila koprivo in tja, kamor je bi zjutraj nagnjen njen vrh, naj bi mladenka šla, tja naj bi se omožila ali šla služit. V srednjem veku so koprivo polagali v seč bolnika in iz nje napovedovali izid bolezni: če je ostala zelena, je to pomenilo, da bo bolnik kmalu ozdravel, če se je skrčila, ni bilo upanja za ozdravitev. Nekoč so se s stebli kopriv bičali po hrbtu. Bičanje namreč daje nekajurni občutek toplote, kar naj bi pomagalo pri išiasu in bolečinah v križu.

Dobro je vedeti

– Iz koprive se pripravlja tudi tekočina za gnojenje rastlin.
– Nabiramo veliko koprivo, ne pa mrtvo koprivo. Slednja namreč nima toliko dobrih lastnosti. Pri nabiranju se vidi razlika: velika kopriva ima oglato, mrtva pa okroglo steblo. Velika kopriva ima na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike ter nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup.
– Strup velike koprive je neškodljiv. Na koži samo povzroči rdečico in mehurje. Koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski. Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami.
– Kopriva ima petkrat več kalcija kot kravje mleko. Vsebuje tudi magnezij, železo, beta karoten in vitamin C, karotenoide, flavonoide, organske kisline, fitosterole, lektine, klorofil.
– Kopriva dobro uspeva na tleh, ki vsebujejo veliko nitratov. Te pa pretvarja v aminokisline?
– Mrtva kopriva nima z malo in z veliko koprivo nič skupnega, druži jih le ime, in sicer zaradi podobnih listov.