ŽALOSTNE SANJE POSTANEJO RESNICA  

NEKAJ SEM NOČI NAZAJ,
SANJALA EN ČUDEN KRAJ,
KJER NEKJE JE PROSTOR BIL,
VES V STEKLU, HLADEN, SIV.

TAM NA VHODU V PROSTOR TA,
NEKA ŽENSKA JE BILA,
KI POZNALA NISEM JE,
ONA TUDI MENE NE.

SEM BILA V PROSTORU TEM,
PRAZEN BIL JE, PUST IN NEM,
MISLILA SEM LE NA TO,
KAJ POMENI ZDAJ VSE TO.

V SEBI PA ČUTILA SEM,
DA DO TISTE ŽENSKE GREM,
KI JE ŽALOSTNA BILA,
IN NEKOGA ČAKALA.

ŽENA OD BALINARJA,
TISTA JE GOSPA BILA,
VEDELA PA NISEM ŠE,
DA JI MOŽ UMRL JE.

VEDELA SEM V SANJAH TAM,
DA PRED SABO VDOVO IMAM,
S CMOKOM V GRLU VOŠČILA,
SEM SOŽALJE IN ODŠLA.

SEM IZ SANJ ZBUDILA SE,
NAPISALA V DNEVNIK VSE,
S STRAHOM MISLILA NA TO,
KAJ SE MI ZGODILO BO.

URA TRINAJST JE BILA,
KO SEM ŽE IZVEDELA;
NEK BALINAR UMRL JE,
JAZ PA ŽAL POZNAM GA NE.

NITI EN DAN NI MINIL,
KO SE SPET JE KLIC ZGODIL,
TOKRAT PA MOJ ZNANEC JE,
ZAPUSTIL PRIJATELJE.

KADAR TAKE SANJE IMAM,
MI POKVARIJO VES DAN;
SLABO URESNIČI SE,
DOBRO PA NIKAKOR NE.         ( 701.)

NA HRUŠICI, ČETRTEK,
5.1. + PETEK, 6.1.2023