Z MORJEM IZ OČI V OČI

ZRAVEN MORJA JAZ SEDIM,
IN MU V OBRAZ STRMIM,
PA SPRAŠUJEM SE SEDAJ,
KJE NJEGOV JE ROJSTNI KRAJ.

ŠE DANDANES MISLIM RES,
DA PRIŠLO JE IZ NEBES;
JAZ SICER NE VEM KAKO;
VAŽNO JE, DA JE PRIŠLO.

KAR STVARI NA ZEMLJI JE,
MORJE RES PREKAŠA VSE;
RADA K NJEMU VRAČAM SE,
MORJE MI POMENI VSE.

GA POSLUŠAM KO ŠUMI;
GLAS NJEGOV ME POMIRI,
RADA OPAZUJEM GA,
KO Z VALOVI SE IGRA.

SPROŠČA SKRITE MI ŽELJE,
KAM PO NJEM LAHKO SE GRE;
KO TI DOM PREMAJHEN JE,
MORJE V SVET POPELJE TE.

DOMIŠLJIJA PRAVI MI,
DA TAM TAKE SO STVARI,
KI JIH NIMAMO DOMA;
NE VERJAMEM PA VSEGA.

MORJE IMAMO, TUDI GOZD,
PA NA TRTI RASTE GROZD,
ČE DRUŽINA JE DOMA,
JAZ NE RABIM DRUGEGA.

V IZOLI, 1.8.2018