UPORABA KONOPLJINEGA OLJA

Zaradi svojih lastnosti je konopljino olje edinstveno med jedilnimi olji. Uživamo ga hladnega oziroma z njim načeloma ne kuhamo. Najvišja temperatura, do katere ga je dovoljeno segrevati, je 150 °C, čeprav se že pri tej temperaturi izniči večina njegovih koristnih snovi. Tudi pri nižjih temperaturah, na katere sicer konopljino olje lahko segrevamo, so koristne snovi dokaj nestabilne. Segrevanje na višjo temperaturo pa vsekakor ni priporočljivo in lahko vodi v tvorbo transmaščobnih kislin.

Konopljino olje je torej najbolje uživati takšno, kot je – okusno, sveže in zdravo. Najprimernejša uporaba konopljinega olja je pri temperaturi blizu tiste, ki je priporočljiva za njegovo hrambo, torej na temperaturi okoli 10 °C. Na tej temperaturi so ohranjene vse zdravilne lastnosti konopljinega olja, okus in aroma pa ostajata prisotna tudi ob segrevanju.
Konopljino olje ima izrazit, a prijeten oreškast okus in ga lahko v kuhinji uporabljamo za razne hladne jedi, torej solate, polivke, hladne omake, namaze ter tudi za tople jedi, ki ne zahtevajo visokih temperatur. Z oljem lahko le oplemenitimo že končane jedi ali pa ga uporabimo kot sestavino.

V zdravilne namene je konopljino olje optimalno uživati v količini ene do dveh jedilnih žlic dnevno. Najbolj primeren čas uživanja je zjutraj na tešče (to pomeni na prazen želodec ter še pol ure po tem brez uživanja hrane in pijače), saj se koristne učinkovine v konopljinem olju le tako najbolje absorbirajo v telo. Ob rednem uživanju konopljinega olja je pričakovano izboljšanje ali pa celo odprava vrste indikacij, med katerimi so po pričevanju mnogih virov med drugim razna vnetja, zvišan holesterol, kožne bolezni, stres in slabo počutje, bolj specifično pa na primer revmatoidni artritis, predmenstrualni sindrom, akne in celo luskavico.
Ti zdravilni učinki izhajajo iz sestave konopljinega olja. Le-to vsebuje kar osem esencialnih aminokislin, veliko vitaminov skupine B in vitamin E. Še pomembnejši sestavini konopljinega olja pa sta linolna (omega-6) kislina in alfalinolenska (omega-3) kislina. Glede na to, da konopljino olje vsebuje kar od 50 do 70 % prve in 15 do 25 % druge kisline, je edinstveno, da že od 10 do 20 gramov oziroma dve jedilni žlici konopljinega olja zadovolji dnevne potrebe po teh maščobnih kislinah.

Alfalinolenska kislina je lahko v pomoč pri zdravljenju bolezni srca in ožilja. Konopljino olje zaradi razmeroma visoke količine omega-3 kislin, ki se vpletajo v presnovo holesterola, preprečuje tudi strjevanje krvi, saj ovira lepljenje trombocitov. Ker so kronična vnetja neredko posledica šibkega imunskega sistema, omega-3 maščobne kisline pa blažijo vnetne procese, priporočajo uporabo konopljinega olja tudi pri revmatoidnem artritisu, kroničnem vnetju mehurja, psoriazi oziroma luskavici, pri ulceroznem kolitisu ter drugih kroničnih vnetjih črevesja, pa tudi pri okvarah sklepov in motnjah gibanja. Omega-3 maščobne kisline – s tem tudi konopljino olje – so v veliko pomoč pri lajšanju bolečin. Uporabljajo ga tudi pri bolnikih z AIDS-om, glavkomom, astmo, epilepsijo in še pri nekaterih drugih bolečinskih stanjih.

Poleg omega-3 in omega-6 kislin konopljino olje vsebuje tudi gamalinolensko kislino oziroma GLA (2-4 %), ki je sicer del skupine omega-6 kislin in je izredno pomembna za imunsko odpornost. GLA vsebujejo tudi svetlinovo olje, boragino olje in olje iz semen črnega ribeza, je pa olje iz konoplje edino jedilno rastlinsko olje, ki vsebuje to pomembno sestavino. Tako lahko to olje nadomesti drage kapsule GLA, ki so dostopne na našem trgu. V tabeli številka 3 so navedeni zdravilni učinki gamalinolenske kisline.

Z vsemi njegovimi sestavinami, ki so uravnovešene po ključu 3:1 (oziroma je razmerje omega-6 proti omega-3 maščobam v konopljinem olju v razmerju 3:1, kar pripomore k pravilnemu ravnovesju telesnih hormonov), lahko konopljino olje brez zadržkov proglasimo za najbolj uravnovešeno jedilno rastlinsko olje, ki ga lahko najdemo v naravi. Ravno zaradi tega sodi konopljino olje tudi med vrhunske vire omega-3 maščobnih kislin in se vedno uporablja tudi po predolgem uživanju lanenega olja. Izključno in predolgo uživanje lanenega olja namreč lahko pripelje do pomanjkanja linolne kisline v organizmu. Da bi tako uspešno doseženo uravnoteženost maščobnih kislin s pomočjo lanenega olja obdržali tudi trajno, in da bi zagotovili zadostno preskrbo z linolno kislino, je treba laneno olje po nekaj mesecih nadomestiti s konopljinim oljem.