UBOGO DREVO

BRESKEV, MOJA TI UBOGA;
MOŽEVA JE PAMET STROGA;
SADEŽEV MU VEČ NE DAJEŠ,
SE BREZ VEZE V VETRU MAJEŠ.

NAŠ VRTIČEK JE RES MALI,
RADI BI SKRBNO RAVNALI;
KER NE MOREŠ OBRODITI,
MORAŠ TI SE POSLOVITI.

TVOJE MESTO BO ZAVZELO,
LE DREVO, KI BO CVETELO,
IN ČEBELE PRIVABILO,
DA OBILNO BO RODILO.

KO NE BO TE, MI BO ŽAL,
BO GRENAK SPOMIN OSTAL;
SADNO DREVJE PA VELJA,
LE, ČE DOSTI SADJA DA.

NA HRUŠICI, 27.6.2020   (501.)