TI PRESNETI VETER !

ČRNO NAM NEBO NAJAVLJA,
DA NEVIHTA SE PRIPRAVLJA;
VETER PIHA PRAV GROZEČE,
NAM BALKON NA HIŠI SLEČE.

PLOŠČE NA OGRAJI IMAMO,
KER SE VETRU PAČ NE DAMO,
TAM JE PROSTOR ZA UŽITEK,
IN ZA SPROŠČUJOČ POČITEK.

V KUHINJI SEM JAZ SEDELA,
IN GLASOVE ČUDNE UJELA;
SLIŠALI SO SE GROZEČE,
KER MOČNO RES VETER VLEČE.

ŠLA SEM GLEDAT, KAJ SE SLIŠI,
PA ZAGLEDAM PLOŠČO OB HIŠI,
KI JO VETER JE PREMAKNIL,
IN Z OGRAJE SKORAJ STAKNIL.

VETER VRAŽJI, KAJ TI DELAŠ;
SPLOH MOČI SE NE ZAVEDAŠ;
ŠKODO SI MI ZDAJ NAPRAVIL;
KDO BO PLOŠČO TO POPRAVIL?

JE PROZORNA BELA PLOŠČA,
KI VIJAK JI NE ZADOŠČA;
ZDAJ JO TREBA BO ZABITI,
NEKAJ ŽEBLJEV PORABITI.

DANES JE BILO TAKO,
DA ME RES JE STRAH BILO;
KONČNO SI SE UMIRIL,
IN OČEM SE MOJIM SKRIL.

VETER, TI TAKRAT SI PRAVI,
KO VROČINA SE POJAVI;
MORAŠ BITI PA SANJAV,
IN PIHATI RAVNO PRAV.         (674.)

NA HRUŠICI, ČETRTEK-PO NEVIHTI,
18.8.2022, JEZNA PIŠEM OD 15H00-15H36