SVETEL DAN, TEMNE MISLI

DANES VESELA NA SONCU SEDIM,
SREČANJA S PIVOM SE VESELIM,
DOKLER BO SONCE SIJALO TAKO,
PIVO ŠE TEKLO PO GRLU MI BO.

KADAR PA PRIDEJO DNEVI DEŽJA,
PIVA TAKRAT SE MI PITI NE DA,
TISTE DNI MENE BO ČAJČEK POGREL;
KAJ BI SI BOLJŠEGA ČLOVEK ŽELEL.

KO SE V LETU POLETJE ZAČNE,
TAKRAT SPREHAJAM PO TRAVNIKIH SE,
TRAVE IN ROŽE NABIRAM ZA NAS,
DA BOMO ZDRAVI ČEZ ZIMSKI ČAS.

ČE BO V DRUŽINO BOLEZEN PRIŠLA,
ČAJ BO POMAGAL IZ TEGA PEKLA,
ČE NAS PA ČAJČEK POZDRAVIL NE BO,
BOMO ŽIVLJENJU MAHALI V SLOVO.

TRI DESETLETJA BO ŽE OD TEDAJ,
KO SMO ZGRADILI PODALPSKI RAJ;
DANES PA, KO MOREBITI ZBOLIŠ,
DOHTARJA KOMAJ PRED SMRTJO DOBIŠ.

SRAM ME JE, KADAR RAZMIŠLJAM TAKO,
KER BI LAHKO SE IMELI LEPO;
PA SO POLITIKI KRADLI VSEVPREK;
PAMETEN NAROD POGNALI SO V BEG.

NISMO SLOVENCI ZATO SE BORIL’,
DA BOMO REVNI IN BOLNI HODIL’;
RADI BI TAKO DRŽAVO IMEL’,
DA BI RESNIČNO BILI JE VESEL’.

TO PA ŠE DOLGO MOGOČE NE BO,
KER NAS POLITIKA VODI TAKO,
DA ZA IZBRANCE JE VSEGA DOVOLJ,
NAROD PA JE OBUBOŽAN VSE BOLJ.

NA HRUŠICI, 28.9.2018  (342.)