SPRAVNI STIHI

Je napočil ta trenutek,
ko dobila sem občutek,
da se z dobro voljo da,
zlo pregnat’ s tega Sveta.

K Emi sem povabljena;
skupaj pivo pijeva,
Srečo tudi pride tja,
z nama on poklepeta.

Sem zato se odločila,
roko v spravo ponudila,
sem sosedu Srečotu,
ko pri nama je ‘sedu’.

Sosed roko je sprejel,
skoraj ni besed imel,
topel stisk mi pa pove,
da pozabljeno je vse.

Desetletja moj pogled,
bil je vedno v tla vpet,
kadar srečala sva se,
a pogledala se ne.

Niti on ni kriv, ne jaz,
da sva skrivala obraz,
starši so tako hotel’,
da se gledat’ nismo smel’.

Zdaj, ko staršev nimava;
ko oba starejša sva;
zdaj napočil je ta čas,
čas prijateljstva za nas.

Dober sosed je zaklad,
moramo ga spoštovat’,
za sovraštvo placa ni,
tja do konca naših dni.

Sonja Srna, 28.8.2017