SPET DOMA

DANES KONČNO SEM DOMA,
KJER BOM SPET ZADIHALA;
NA DOPUSTU V IZOLI,
NISEM MOGLA DIHATI.

KO SEM V MORJU PLAVALA,
ŠE LAHKO SEM DIHALA,
KO PA SEM NA PLAŽO ŠLA,
TAM BREZ ZRAKA SEM BILA.

DIHALA SEM RES TEŽKO,
ŽEJNA PILA SEM VODO,
KOMAJ SEM ČAKALA ŽE,
DA DOMOV ODPRAVIM SE.

KONČNO JE NAPOČIL DAN,
KO SEM SREČNA ŠLA OD TAM;
VOŽNJA KRATKA JE BILA,
HITRO SEM BILA DOMA.

DRUGO LETO, PA NE VEM
ALI NAJ NA MORJE GREM;
ZA PLANINE NI MI MAR,
PA ČEPRAV SO BOŽJI DAR.

TAM JE ZRAKA ŠE DOVOLJ,
IN RAZMIŠLJAM VEDNO BOLJ;
TREBA SE BO SPREMENIT’,
NA DOPUST V PLANINE IT’.

NA HRUŠICI,6.8.2018