SOLATA JE ZAKON

URA TOČNO JE DEVET;
JAZ SEM PRI SOLATI SPET;
RADA JO ZELO IMAM;
JEDLA BI JO NOČ IN DAN.

JE V SOLATI RDEČ FIŽOL,
KI GA JE PRIBLIŽNO POL,
DRUGA POLOVICA JE,
GLAVICA ENDIVIJE.

TA SOLATA S KRUHOM JE,
PRAZNIK ZA BRBONČICE;
TUDI ČESENJ JE V NJEJ,
KI ZA ZDRAVJE O.K.

SEM NAJEDLA SE TAKO,
DA ŽELODČEK POČIL BO,
AMPAK, MI DO ZDAJ ŠE NI;
ME PREVEČ TO NE SKRBI.

GLEDAM ŽALOSTNA NA VRT,
KI JE S SNEGOM VES ZASTRT;
KOMAJ ČAKAM NA POMLAD,
KO BO POLN VRT SOLAT.

PREJ BO REGRAT ZRASTEL ŠE,
KI MED TRAVO GLAVNI JE;
TA S KROMPIRJEM DOBER BO,
PA Z OCVIRKI PRAV TAKO.

O, MARIČKA, O MADONCA,
KDAJ BO TOLIKO SPET SONCA,
DA BO VES TA SNEG STOPIL’,
IN BO REGRAT LAHKO VZKLIL?

NA HRUŠICI, 5.1.2021      (536.)