SAMA DOMA

ČISTO SAMA SEM DOMA,
DELAT’ SE MI NIČ NE DA;
KADAR DELAT’ TREBA NI,
PRAV LEPO SE MI GODI.

SPIM PONOČI, AL’ ČEZ DAN,
PAČ TAKRAT, KO SI ZASPAN;
PA ČE ZUNAJ SONCE JE,
AL’ NA NEBU ZVEZDICE.

PIJEM, KO ZAŽEJA ME,
JEM, ČE LAČNA SEM, AL’NE;
VES ČAS LE ZA SEBE IMAM,
DOBRO GA PORABIT’ ZNAM.

PRAV NIHČE NE GLEDA ME,
KAJ POČENJAM DNEVE VSE;
SEM KOT SRNICA, KI SPI,
IN SE IZ LEPIH SANJ ZBUDI.

NA HRUŠICI, 25.7.2020    (504.)