LETOŠNJA MORSKA POEZIJA

TE DNI SONCE NORO ŽGE,
KOŽO MI OPEKLO JE,
VSA RDEČA SE POTIM;
ME SKRBI, DA NE ZNORIM.

BOLEČINA HUDA JE,
KOMAJ JO PRENAŠAM ŠE,
KOŽO MAŽEM Z OLJEM ZDAJ,
VENDAR NI POTI NAZAJ.

MORALA BOM POTRPET’,
IN VEČ PAMETI IMET’,
KO BOM SPET NA SONCE ŠLA,
DA GA BOM PREMAGALA.

S KREMO SE BOM MAZALA,
DA LAHKO BOM PLAVALA,
SONCE PEKLO VEČ NE BO,
DOKLER SPAT NE BO ODŠLO.

V IZOLI, 1.8.2018