Predvzgoja paradižnikov za zgodnji pridelek

Večina vrtičkarjev seje paradižnike sredi marca in jih začne obirati nekje sredi julija pa vse tja  do sredine septembra. Če imamo veselje in voljo, lahko kako sadiko vzgojimo bolj zgodaj, da bomo ponosno obirali prve plodove lastnega pridelka že maja. Seveda je s tem nekaj dela, tudi stroškov, a v pusti zimi in zgodnji pomladi nam je to lahko v veselje. Več kot eno ali dve sadiki raje ne vzgajajmo, ker kasneje velike rastline zavzamejo precej prostora, pa tudi velike lonce je treba vsakodnevno prenašati.

Kako začnemo? V sredini ali proti koncu januarja v lonček  posejemo nekaj semen zgodnjih  ali balkonskih  sort paradižnika. Izbrati moramo res kvalitetno zemljo za pikirance. Tu ne smemo varčevati. Zalijemo in lonček pokrijemo s prozorno folijo, ki zadržuje toploto in vlago, da bodo semena prej vzklila. Ko rastlinice vzkalijo in imajo 2 klična lista, jih pikiramo. Najbolje v plastičen lonček, šotnega odsvetujem, ker je v njem slabša rast. Pikirance imamo še dva dni na toplem, potem jih prestavimo v malce hladnejši (15-22 stopinj) a čimbolj svetel prostor. Najbolje na južno okensko polico. Da sončno svetlobo maksimalno izkoristimo, zadaj za lončke, ki jih imamo na okenski polici, namestimo Alu folijo, ki odbija svetlobo nazaj na rastlino. Ker za lepo rast paradižnik potrebuje sončno svetlobo vsaj 8-12 ur, je januarja, februarja in delno marca, ko so dnevi še kratki, potrebno, da si pomagamo z dosvetljevanjem. V ta namen se dobijo posebne žarnice za vzgojo sadik. Navadne žarnice za gospodinjstvo pa niso primerne. Dosvetljujemo zjutraj, dokler ne posije sonce, in znova  popoldne, ko sonca ni več, tako da imajo rastline kontinuirano svetlobo 12 ur. Če je vreme oblačno, osvetljujemo ves dan. Žarnico namestimo nekaj cm nad rastlino, da je učinek svetlobe večji, vendar ne preblizu, da je ne zažgemo. Tako bodo rastline močne in pokončne. Če je svetlobe premalo in je pretoplo,  postanejo sadike pretegnjene.

Paziti moramo tudi pri zalivanju. Zalivamo šele, ko se zemlja popolnoma izsuši. Preveč zalivanja povzroči gnitje. Vsake toliko rastline pognojimo, najhitrejši učinek je s foliarnim gnojilom. Ko je potrebno, rastline presadimo v večje lonce. Ko se pojavijo cvetovi, imamo sadike pretežno še notri, kjer ni vetra in žuželk, da bi jih oprašili. Zato to opravimo ročno in sicer vsak dan, najbolje dopoldne, malo stresemo rastlino. Kadar je čez dan toplo in sončno, rastline prenesemo ven, da se utrdijo in navadijo zunanje svetlobe. Zvečer jih spet prenesemo noter. Ob taki skrbni vzgoji nas bodo prvi zreli plodovi razveselili že zelo zgodaj.

Take vzgoje se lahko lotijo tudi tisti brez vrta saj imajo lahko rastlino na balkonu. Če je zastekljen, še toliko bolje.