NISEM POPUSTILA

Z OMICRONOM BIJEM BOJ,
ZA ŽIVLJENJE IN OBSTOJ,
V GRLU NEKAJ ME ŽGEČKA;
VIRUS Z MANO SE IGRA.

V DVOMIH SEM ŽE NEKAJ DNI,
KAJ, ČE COVID ME DOBI;
NA VSE KRIPLJE BRANIM SE;
AMPAK, POPUSTIM PA NE!

MOJA DUŠA BORKA JE;
JE PRIPRAVLENA NA VSE,
VE, DA MORA SE BORIT’,
ČE ŽELI DO ZMAGE PRIT’.

ZAME JE PRAVILO TO,
DA ŽIVETI NI LAHKO,
ČE PA VSE OD SEBE DAŠ,
POTLEJ REZULTAT IMAŠ.

V ČASU COVIDA SE VE,
DA BORIT’ SE TREBA JE,
ČE TI TO NE GRE OD ROK,
TE ODREŠI LE ŠE BOG.

NA HRUŠICI, SREDA, 2.2.2022,            (634.)
SESTAVLJAM OD 12H48 -13H10

33. DAN V LETU

DRUGI FEBRUARSKI DAN,
JE OBLAČEN IN ZASPAN,
JAZ PA POLNA SEM SKRBI,
KER ME OMICRON LOVI.

V GRLU NEKAJ ME ŽGEČKA;
SLABA JE NOVICA TA;
KAJ, ČE COVID ME DOBI,
IN MI VEČ NI POMOČI.

STRAH RESNIČNO GRIZE ME;
NORO TO POČUTJE JE;
OMICRON JE TU Z MENOJ,
Z NJIM ŽE TEDEN BIJEM BOJ.

KDO TU ZMAGOVALEC BO,
ZDAJ SPRAŠUJEM SE TAKO,
TUKAJ ZA ŽIVLJENJE GRE,
ALI BOŠ ŽIVEL AL’ NE.

TA PREKLETI VIRUS ZDAJ,
NAJ ŽIVLJENJE DA NAZAJ,
IN IZGINE NAM S POTI,
DA ŽIVELI BOMO MI.

DAJ, POMAGAJ, DRAGI BOG,
DA GRE VIRUS IZPOD NOG;
JE ČLOVEŠTVO BREZ MOČI,
LE ŽIVETI SI ŽELI.

NA HRUŠICI, SREDA, 2.2.2022;          (633.)
SESTAVLJAM OD 12H10 – 12H45

NEBODIGATREBA OMICRON

EVO, PA GA IMAMO MI,
A ZBOLELI NISMO VSI;
ČE GA NE DOBIM DRUGJE,
PA DOMA PRIČAKA ME.

JE DRUŽINSKI ČLAN ZBOLEL,
COVIDA ŠE NI IMEL;
DA BOLAN JE, SPLOH NE VE;
OMIKRON PRIJAZEN JE.

JE POTIHEM SI ŽELEL,
DA SVOBODO BI IMEL,
ZDAJ SVOBODEN BO LAHKO,
AKO Z NJIM VSE V REDU BO.

VIRUS TA HINAVSKI JE,
NIČ NE VEŠ, KAJ ČAKA TE,
ALI ZDRAV BOŠ, AL’ BOLAN,
KAKŠEN JUTRIŠNJI BO DAN.

UPAM, DA VSE V REDU BO,
IN DA DELAL BO LAHKO,
VSE TAKO KOT DO SEDAJ,
IN, DA BO ŽIVLJENJA KAJ.

TUDI ZASE ME SKRBI,
DA ME COVID NE DOBI,
SVA PRI MENI OBA DOMA,
KER NEKDO OD NAS GA IMA.

PAZIM SE, KOT VEM IN ZNAM,
SAJ OD DOMA NIMAM KAM,
MORAM BITI ZDAJ DOMA,
VEST ODITI MI NE DA.

NE, NE BOM HODILA VEN,
TO SI STROGO PREPOVEM,
V KARANTENI SEM DOMA,
KER SEM OMIKRONOVA!

ČE MI COVID DAL BO MIR,
BOM ŠE KDAJ ODŠLA NA PIR,
ČE ME PA OKUŽIL BO,
SE PRIPRAVIM NA SLOVO.

NA HRUŠICI, SOBOTA, 29.1.2022         (632.)

2. ZAHVALNI DAN (P.V. ŠAREC JE ODSTOPIL 27.1.2020)

DANES JE ZAHVALNI DAN,
DAN, KO ŠAREC POKLAPAN,
VSEJ SLOVENIJI POVE,
DA PREPROSTO VEČ NE GRE.

TROJČEK MU JE SPRAŠIL”GUZO”;
VRGEL PUŠKO JE V KORUZO;
TAKA TROJČKOVA KOŠAR’CA,
PAČ NI VREDNA EN’GA ŠARCA.

JE RAČUNAL NA VOLITVE,
IN PRED NJIMI OBLJUBE PLITVE,
KI BI TROSIL JIH OKOLI,
A IZPOLNIL PA NIKOLI.

NA RAČUNE BREZ KRČMARJA,
PAMET RADA OPOZARJA;
AKO PAMET ZATAJI,
PA TAKOLE SE ZGODI.

SE ZAHVALNI DAN PRAZNUJE,
IN IZ DNA SRCA RADUJE,
DA NAS MARJAN JE ODREŠIL,
IN, DA PEKLA NAS JE REŠIL.

DANES SE MU ZAHVALIMO,
IN MOLITVICO ZMOLIMO,
DA ČIMDLJE BI TAM OSTAL,
KAMOR SAM SE JE PODAL.

VČASIH BOG SE KOGA USMILI,
IN GA REŠI V SKRAJNI SILI;
NAS, SLOVENCE JE ODREŠIL,
ŠARCA PA NESKONČNO OSMEŠIL.

NA HRUŠICI, ČETRTEK, 27.1.2022           (631.)

NE DAJ(TE) SE, JOŽE!

ZDAJ SPOZNAVAMO SVETLANO,
S ČRNO DUŠO, VRAGU VDANO,
LUCIFERKO TO PRODANO;
JE NA NJEJ PRAV VSE ZLAGANO.

JEZIK NJEN STRUPENO SIKA,
DOMOLJUBE V SRCA PIKA,
NJEN JE UM V RDEČE ODET,
BESEDNJAK PA PRAV PREKLET.

NE POZNAM JE RAVNO DOBRO,
VEM, DA DUŠO IMA ZLOBNO,
VIDIM, DA POVSOD SE VTIKA,
LE DENARCEV NE ZANIKA.

DANES UBOGA LUCIFERKA,
JE PRODANIH DUŠ TRENERKA;
TISTIH, KI SO V ČRNO ODETE,
IN OD VRAGA VSE PREKLETE.

KREMPLJE VRAŽJE RAZTEGUJE,
ZGODOVINO PRIKROJUJE,
DOKUMENTE VSE ZANIKA:
TO RESNICA NI, PA PIKA!!!

TA SLOVENSKA ZGODOVINA,
KI ODKRIVA JO MOŽINA,
NARODU ODPIRA OČI,
DA SE SPET NE PONOVI.

DOKTORSKI RAZISKOVALEC,
OD SVETLANE ZDAJ JE TALEC;
SI GA JE IZPOSODILA,
IN GA Z GNOJNICO ZALILA.

NA HRUŠICI, PONEDELJEK, 24.1.2022               (630.)

KVA DOGAJA? TO DOGAJA!

DAN ZA DNEVOM VSE JE ISTO,
LE VREME, TO JE TISTO,
KAR SE VČASIH SPREMENI,
DA VEČ DOLGOČASNO NI.

DANES SE JE TO ZGODILO.
ČAKAM, DA SE BO ZDANILO.
TAM, KJER VSAK DAN ZARJA JE,
TOKRAT JE OBLAČNO VSE.

PA RAZMIŠLJAM ZDAJ TAKO,
ALI DANES SONČNO BO,
KAJ PRINESLO VREME BO,
AL’ BO LEPO AL’ GRDO.

IZ TE TEMNE, ČRNE GMOTE,
SE RODIL JE DAN LEPOTE,
SONCE JE TOPLO SIJALO,
IN MI DOBRO VOLJO DALO.

KAR PRIJAZNA SEM POSTALA;
SPET SEM PRSTOMET METALA,
SONCE MI JE POMAGALO,
DA MI VSE JE RATOVALO.

KO BALINAR BOŽIČ PRIDE,
NE PUSTIM GA, DA ODIDE,
DOKLER NISVA TEKMOVALA,
ENO IGRO ODIGRALA.

ROKA DOBRO JE METALA,
SEM VSE OD SEBE DALA,
VOJC PA DOBER JE IGRALEC,
VENDAR NI BIL ZMAGOVALEC.

VOJKO HITRO JE ODŠEL,
DA PORAZ NE BI BOLEL;
BLIZU STA SOSEDA B’LA,
DA STA GA ‘POTROŠTALA’.

NA HRUŠICI, TOREK, 18.1.2022       (629.)

V DRUŽBI Z RIMAMI IN PIVOM

DANES SAMA, LEPO V MIRU,
SPET UŽIVAM V SVOJEM ‘PIRU’;
ME ZA ŠIPO SONCE GREJE;
SE SRCE VESELO SMEJE.

VEDNO VEČ DOMA OSTAJAM,
NA SAMOTO SE PRIVAJAM;
ZDAJ PREŽIVLJAM TAKE ČASE,
DA DRŽIM SE RAJE ZASE.

MORAM VARNO ZDAJ ŽIVETI,
KER NE MISLIM ŠE UMRETI,
SAJ NAS OMIKRON NAPADA;
SVET PA SKUPAJ Z NJIM PROPADA.

ŠE NE MISLIM SE CEPITI,
KER LAHKO ME JE UBITI,
RAJE TUKAJ VARNO RIMAM,
IN OB PIVU RES UŽIVAM.

KO BO OMIKRON PREMAGAN,
IN BO TOLIKO OMAGAN,
DA SE GA NE BOM VEČ BALA,
BOM VESELO PRAZNOVALA.

PRAZNIK SI BOM NAREDILA,
GA Z DOMAČIMI SLAVILA,
SKUPAJ SREČNI IN VESELI,
ZNOVA BOMO ZAŽIVELI.

 NA HRUŠICI, ČETRTEK, 13.1.2022       (628.)

DOLGČAS NA NEBU

RES SE TRUDIŠ BITI LEPA,
ZARJA MOJA, ZARJA SVETA;
A ŽE TRI DNI SI ENAKA,
TO PA TVOJA JE NAPAKA.

MENE RES NEBO ZANIMA,
NAJ POLETJE BO AL’ ZIMA;
A JE VREME DOLGOČASNO,
ČE NA NEBU VSE JE JASNO.

EN OBLAČEK NA VIŠINI,
DOLGOČASJE TO RAZBLINI,
A OBLAČKA TEGA NI,
DOLGOČASJE MI SLEDI.

DRUGO DELO MENE ČAKA,
IN NE ISKANJE OBLAKA,
ŠE PREHITRO BO PRIŠEL,
SONČNO VREME MENI VZEL.

SEM ZATOREJ KAR VESELA,
SE Z LAHKOTO LOTIM DELA,
ŠIVAM, PEREM, CUNJE OBEŠAM,
PA PREDPRAŽNIKE OTREŠAM.

ROŽE MOJE OBREZUJEM,
JIH ZALIVAM, DOGNOJUJEM,
DA SPOMLADI BODO LEPE,
POKAZALE SVOJE CVETE.

ZADOVOLJNA BOM ČAKALA,
DA BO ZIMA SPET NASTALA,
KI Z OBLAKI BO PRISPELA,
IN NAS V BELINO ODELA.

 NA HRUŠICI, PETEK, 14.1.2022          (627.)

BALINARSKE TORBE

NAŠE TORBE OBRABLJENE,
SKORAJ SO POZABLJENE,
SAJ ZARADI COVIDA,
SE BALINATI NE DA.

ZDAJ, KO SEM PREDSEDNICA,
B K KLUBA HRUŠICA,
MORAM TORBE PRISKRBET,
PA ČE SE PODERE SVET.

POL JE LETA OD TEGA,
KAR OBLJUBA JE BILA,
KI MI DAL JO JE NEKDO,
DA NABAVIL TORBE BO.

JAZ NAJ EVRE PRISKRBIM,
IN DOVOLJ NAJ JIH DOBIM,
DA PLAČALA BOM LAHKO,
KAR MI ZARAČUNAL BO.

ZDAJ IMAM PA RES DOVOLJ,
JEZNA SEM VSAK DAN BOLJ,
NOVO LETO MIMO JE,
JAZ PA TORB KAR NIMAM ŠE.

DANES SEM VSEDLA SE,
POKLICALA TISTE LE,
KI SO SVETOVALI MI,
KJE SE TORBE TE DOBI.

TORBE NAROČENE SO,
IN VSE JE ZMENJENO,
DA ČEZ TEDNA DVA DO TRI,
TORBE BOMO IMELI MI.

RES SEM POTRUDILA SE,
NAREDILA ČISTO VSE,
DA BOMO DO TORB PRIŠLI,
RADI SPET BALINALI.

NA HRUŠICI, PETEK, 7.1.2022        (626.)

ZIMSKA IDILA

VČERAJ JE SNEŽILO SPET.
SKOZI OKNO JE POGLED,
TAKŠEN, DA JE PRELEPO;
KOT V NEBESIH JE BELO.

SAMA V KUHINJI SEDIM,
GLEDAM VEN IN SE SPROSTIM,
SAJ JE KRASEN BELI SVET,
KO TAKO JE V SNEGU UJET.

V COVID ČASU NIMAM KAM,
PA LEPOTA PRIDE K NAM,
DA NAPASEM SI OČI,
IN UŽIJEM SNEŽNE DNI.

SONCE SE PONUJA ŽE,
AMPAK JE ZASPANO ŠE,
NIMA ŠE DOVOLJ MOČI,
DA OBLAKE PREPODI.

KONČNO SONCE SE ZBUDI,
UPORABI VEČ MOČI,
DA PREŽENE OBLAKE STRAN,
IN POLEPŠA ZIMSKI DAN.

TA BELINA V SONCU JE,
LEPA, KOT LE MALOKJE;
DOLGO PA TAKO NE BO;
SNEG SE STOPIL BO V VODO.

SVET BO ZOPET GOL IN SIV,
NE PA PUHAST IN IGRIV,
DUŠA SPET ČAKALA BO,
KDAJ SNEG PADE NA ZEMLJO.

NA HRUŠICI, SREDA, 5.1.2022        (625.)