Očistimo težke kovine iz telesa

Obremenitev telesa s težkimi kovinami in radioaktivnimi elementi, strupenimi snovmi  iz okolja, je vse večja in lahko vodi v zdravstvene težave. Nekateri menijo, da ne vpliva le na fizično delovanje telesa, temveč tudi na duševnost. Težke kovine so kovine z veliko gostoto, nad 7 kg/dm³. Mednje prištevamo baker, svinec, nikelj, cink, kositer, živo srebro, arzen in kadmij. S časom se v telesu kopičijo, večje koncentracije ovirajo njegovo delovanje in izzovejo obolenja …

Ljudje jih prejemamo v rastlinah, neposredno z vdihavanjem, z zaužitjem onesnaženih talnih delcev in tudi s pitjem vode. Posledicam obremenitve telesa s težkimi kovinami so najbolj izpostavljeni otroci. Medtem ko so ene težke kovine v majhnih količinah za ohranjanje metabolizma esencialne, denimo cink, baker in selen, so druge težke kovine, kot so svinec, živo srebro, kadmij in arzen, za zdravje škodljive. IARC (Mednarodna agencija za raziskovanje raka) uvršča arzen in kadmij med dokazane kancerogene snovi za človeka, svinec pa med možne kancerogene. Kadmij je povezan z rakom pljuč in prostate, arzen pa z rakom pljuč, kože, jeter in limfnega sistema. Svinec negativno vpliva na razvoj možganov in živčevja. Živo srebro pa ovira možganske funkcije, okvari živčni sistem, povzroča mišične krče in alergije.

Od sredine preteklega stoletja je človeštvo poleg sevanja naravnih radioaktivnih snovi na Zemlji in kozmičnega sevanja izpostavljeno tudi umetnemu radioaktivnemu sevanju, ki je posledica obratovanja jedrskih objektov in globalne radioaktivne kontaminacije (jedrski zračni poskusi in jedrska nesreča v Černobilu). V Sloveniji smo najbolj izpostavljeni letni dozi naravnih virov sevanj – radon, zunanje zemeljsko in kozmično sevanje – ter radioaktivnosti, zaužiti s hrano in vodo. Največji proizvajalec radioaktivnih odpadkov je jedrska elektrarna Krško, manjši del odpadkov pa prispevajo medicina, raziskovalne ustanove in industrija. V preteklosti so radioaktivni odpadki nastajali pri rudarjenju in predelavi urana v sedaj opuščenem rudniku Žirovski vrh.

Ko se je pred približno 200 leti začelo intenzivno izkoriščanje zemlje, so se na njeni površini, s tem pa tudi v naši prehrambni verigi, pojavile težke kovine. Težke kovine, ki se kopičijo v telesu, ne vplivajo le na telesne funkcije, temveč tudi na naše vedenje, čustva, mišljenje. O tem pišeta dva vodila znanstvenika, dr. J. Mutter v knjigi Amalgam, tveganje za človeštvo in A.H.Cutter v delu Diagnostika in terapija amalgamskih bolezni. Zastrupitev z živim srebrom, denimo, ki ga vsebujejo tudi različna cepiva, zdravila in dezinfekcijska sredstva, lahko povzroča globoke duševne spremembe, ki se izražajo kot depresija, egoizem, pohlepnost ali pa kot kronična utrujenost. Kronična, leta trajajoča stanja zastrupitve s težkimi kovinami, se lahko kažejo v različnih oblikah kroničnih obolenj, živčnih parez ali paraliz, srčnih obolenj, alergičnih in rakastih obolenj ter drugih težkih bolezni.

Telo je izpostavljeno številnim strupenim snovem iz okolja, na primer izpušnim plinom avtomobilov in dimnikov, pesticidom, kloru, fluoru in aluminijevemu hidroksidu v vodovodni vodi. Težke kovine čezmerno ustvarjajo proste radikale, ki stalno dražijo imunski sistem, kar sčasoma načne telesna tkiva in organe. Težke kovine in radioaktivne elemente težko odstranimo iz telesa. Med radioaktivne elemente sodijo izotopi radona, radija in urana ter so nevarni zaradi radioaktivnega sevanja. Vplivajo na dejavnost encimov, poslabšajo delovanje prebavil in uničujejo antioksidante, ki varujejo telo pred staranjem. Znanstvene raziskave kažejo, da strupene težke kovine poškodujejo izvorne celice v možganih.

Kaj lahko storimo sami

Zagovorniki naravnega zdravljenja menijo, da so dobra pomoč pri posledicah nalaganja težkih kovin in radioaktivnih elementov kakovostna in pravilna prehrana, občasno postenje in naravni pripravki. Post naj bi bil po mnenju nekaterih celo najučinkovitejše sredstvo za čiščenje telesa zaradi posledic sevanja. Dobre uspehe naj bi denimo imel pri zdravljenju obolelih s težkim stanjem akutne radiacijske bolezni, ki so bili žrtve černobilske nesreče. Post naj bi namreč upočasnil ritem delitev celic in sprožil procese za obnavljanje nukleinskih kislin (DNK in RNK). Zato poškodovane celice ne odmrejo, ampak se začnejo normalno deliti in opravljati svoje delo. Občasen post spodbudi tudi obnavljanje zaščitnih funkcij celic, organov in sistemov pred radiacijskimi poškodbami.

To je še zlasti pomembno za ljudi, ki živijo v okolju s trajnim radioaktivnim sevanjem in so radioaktivni elementi  navzoči tudi v hrani. Vsak post izpopolni mehanizme za izločanje vseh snovi, ki ovirajo normalno delovanje telesa: radioaktivnih elementov, nitratov, pesticidov, težkih kovin in drugih strupov.
Kot osnovna hrana za ljudi, ki so bili obsevani, so priporočljiva živila, ki vsebujejo grobo celulozo. Ta se lahko veže s toksini v kemične spojine in ustvarja manj toksične snovi, ki jih telo lahko izloči. Če se želite zavarovati pred radioaktivnimi elementi in težkimi kovinami, naj vaš dnevni obrok vselej vsebuje mandeljne, koruzo, lečo, jabolka, oves, ajdo, ječmen, fižol, zelje, nebrušeni riž, bučo, korenje ali redkev. Pred pripravo zelenjave in sadja odstranimo pol centimetra debel sloj, z zelja pa najmanj tri liste, saj se težke kovine in pesticidi kopičijo v zgornjem sloju plodov. Pri zelenjavi se te snovi kopičijo tudi v jedru, zato ga odstranimo. Vsebnost radioaktivnih elementov naj bi zmanjšali: granatno jabolko, rozine, črni ribez, orehi, česen, rdeča pesa, peteršilj, rdeča čebula, suhe marelice in alge. Priporočljivi so tudi pripravki iz suhih sliv, koprive, naravno rdeče vino in sokovi z barvnim pigmentom, kot sta grozdni sok in sok iz granatnih jabolk. Gosti sokovi dobro vsrkavajo različne snovi in spodbujajo pospešeno izločanje radioaktivnih snovi.

V dnevni obrok nujno vključimo hrano, bogato s kalcijem, ki zmanjšuje kopičenje radioaktivnega stroncija (srebrnobela kovina) in čisti radioaktivne elemente. Aminokislina metionin, ki je v mlečnih izdelkih, mesu in ribi, je nujna za izločanje radioaktivnih elementov. Priporočljivo je, da omejimo uživanje mesa, saj zlasti govedina vsebuje največ radioaktivni snovi. Pri kuhanju mesa prvo vodo obvezno odlijemo. Tudi pleskavicam in drugim jedem iz mletega mesa se je bolje odreči, kajti mleto meso vsebuje sokrvico in radioaktivne snovi ostanejo tako v hrani.

Ne smemo pozabiti piti dovolj tekočine: 265 mililitrov tekočine, ki prehaja skozi ledvice, izloči iz telesa gram škodljivih snovi. Ledvice nikoli ne zaustavijo svojega delovanja, a da bi jih obnavljali, jih moramo nenehno oskrbovati z vodo. Čisto vodo pijemo dve do tri ure po jedi in prenehamo s pitjem vode pol ure pred naslednjim obrokom.

Naravni pripravki za čiščenje težkih kovin iz telesa

Poiskali smo nekaj naravnih pripravkov, ki si jih lahko naredimo sami in naj bi pomagali pri izločanju težkih kovin in radioaktivnih elementov iz telesa.

OGLJE Nekateri priporočajo, da pred vsakim obrokom zaužijemo eno do štiri tablete aktivnega oglja.
Lahko si ga pripravimo tudi sami iz orehove lupine, ki jo zmeljemo v prah. Prah stresemo v lonec in ga postavimo na šibek ogenj brez vode. Ko se začne lupina smoditi, se pojavi oglje. Lonec pustimo na ognju 15 minut, nato ga odstavimo. Pred uporabo oglje temeljito stolčemo v prah in ga precedimo skozi sito. Dobljeno oglje pomešamo z vodo, da postane črna. To vodo pijemo vsakih 15 minut po dve čajni žlički, dokler postopno ne dosežemo 400 mililitrov tekočine. V času pitja se tudi klistiramo. Za liter vode potrebujemo od ene čajne do ene jušne žlice oglja.
Kuro z aktivnim ogljem izvedemo enkrat ali dvakrat na leto po mesec dni.

JAJČNA LUPINA Kot so pokazale raziskave madžarskih znanstvenikov, jajčna lupina odlično odstranjuje radioaktivne elemente in preprečuje kopičenje stroncija-90 v kostnem mozgu. Poleg tega je jajčna lupina dober vir kalcija v obliki, ki ga telo najlažje vsrka. Vsebuje tudi druge pomembne mikroelemente, nujne za normalno biokemično delovanje. Dragocena je tudi vsebnost silicija in molibdena, ki ju v naši hrani običajno ni dovolj. Vse te značilnosti ima samo jajčna lupina domačih kokoši. Lupino dobro operemo, osušimo in ročno stolčemo v možnarju. Pri uporabi električnih mlinov za kavo prah izgubi svojo energijo. Za zajtrk zaužijemo dva do šest gramov. V zahodnih državah prah iz jajčne lupine prodaja skoraj vsaka lekarna. Hranimo ga v steklenici iz temnega stekla, pokritega z vato.

MLEČNA SIROTKA V posodo s tremi litri mlečne sirotke vsujmo kozarec sladkorja. Če je prekuhana pri pogrevanju sira, dodamo čajno žličko kisle smetane zaradi ustvarjanja zdravih mlečnih bakterij.
Posodo pokrijemo z dvema ali tremi sloji gaze, da se ne bi pojavile vinske mušice, in pustimo, da stoji dva do tri tedne na toplem in temnem mestu, da zavre. Napitek jemljemo dva tedna po pol kozarca 20 minut pred jedjo.
Bakterijski proizvodi, ki so nastali v času vretja, naj bi obnavljali in čistili vse površine, na katere pridejo, tudi notranje stene želodca in črevesja, ki jih očistijo soli težkih kovin.

SIROTKA IZ PLODOV DIVJEGA KOSTANJA V večjo posodo nalijemo tri litre vode in vanjo vložimo platneno vrečko (ali iz kakšnega drugega naravnega material) z 10 do 30 olupljenimi in prepolovljenimi kostanjevimi plodovi, skupaj z lupinami. Dodamo skodelico sladkorja, pol skodelice mlačne sirotke in čajno žličko kisle smetane ter pustimo, da dva tedna vre. Dobimo prijeten, zdravilen napitek, ki naj bi izločal radioaktivne snovi in hkrati povečal količino joda v telesu. Koristen je za odrasle in otroke. Uživamo ga najmanj mesec dni po pol skodelice petnajst do dvajset minut pred obrokom. Vsak dan dodamo v posodo toliko vode, kolikor napitka smo zaužili, ter ustrezno količino divjega kostanja in sladkorja. ki ga lahko zamenjamo s katerim od naravnih sladil. Zdravilne lastnosti kvaše se stalno obnavljajo. Trilitrska posoda ali steklenica s širokim grlom zadostuje za nekaj mesecev.

LANENA SEMENA Skodelico lanenega semena prelijemo s tremi litri vrele vode, kuhamo dve uri in ohladimo na 40 stopinj Celzija. Pijemo čim več, liter do liter in pol dnevno dva do tri tedne. Začnemo piti opoldne. To naj bi pomagalo izločati toksine, radioaktivne in druge škodljive snovi.

OTROBI Grobe pšenične otrobe vsujemo do tretjine trilitrske posode. Obenem pripravimo izvleček iz šipka, s katerim prelijemo otrobe, pustimo, da stoji dve uri, nato pa precedimo. Uporabljeno zmes lahko ponovno uporabimo. Tekočino, ki jo dobimo, pijemo v neomejeni količini namesto vode.

BOR Tudi borove iglice naj bi dobro vsrkale težke kovine in radioaktivne elemente. Mlade borove vršičke damo v litrsko posodo in jih posujemo s kristalnim sladkorjem, še bolje pa je, če jih oblijemo z medom. Pustimo stati 24 ur. Uživamo tri- do štirikrat na dan po jušno žlico. Koristen naj bi bil tudi pripravek iz borovih in smrekovih iglic: skodelico zdrobljenih iglic nasujemo v dva litra vrele vode, dušimo na vodni pari 10 do 15 minut in pijemo kot čaj.

Rdeča čebula vpija radioaktivne elemente

Največjo sposobnost vpijanja radioaktivnih elementov imajo česen, rdeča čebula, mladi kravji sir in kosmulja. Zato z njihovim uživanjem pripomoremo, da se te snovi izločajo iz telesa. Živila, ki so najbolj nevarna za zdravje v okoliščinah povečanega radioaktivnega sevanja, so: kava, kosti, višnja, sliva, marelica, govedina, kuhana jajca gobe in solata.