OBOGATIMO DOMAČO LEKARNO Z DAROVI ČRNEGA BEZGA

Marsikomu pitje bezgovega soka pričara spomin na otroštvo, saj v preteklosti skoraj ni bilo gospodinjstva, ki ne bi imelo svojega domačega soka iz cvetov črnega bezga (Sambucus nigra). Opravilo marsikatere družine je bilo, da je junija ob robu gozdov nabirala bezgove cvetove in nato je mama doma iz njih naredila odličen begov sirup. Vendar črn bezeg, ki ima mnogo različnih ljudskih imen kot so baživina, beza, bezdjina, bezg, bezga, bezl, bezgov, bezgovec, bezgovina, bezovc, boz, je toliko več kot samo cvet, ki daje sok. Že v pradavnini so ljudje častili zdravilne in čarovne lastnosti te rastline, ki cvete junija in zori septembra.

Botanika, vonj in okus

Črni bezeg je grm pa tudi do 10 m visoko drevo. Bezeg rad raste na sončnih posekah, ob robovih gozdov ali v zelo redkih gozdovih. Na podeželju naletimo na bezeg pri vseh naseljih in tudi na drugih prostorih. Lubje je na deblu spodaj svetlo rjavo, višje zgoraj sivo belo, je nekoliko razbrzdano in bradavičasto pikčasto. Stranske veje poganja bezeg ponavadi že blizu tal. Stržen je bel in zelo lahek. Nasprotni listi so pernati in imajo jajčaste, na dolgo priostrene in temno zelene lističe, ki so po robovih napiljeni. Iz cvetov se razvijejo sprva zelene, nato rjavo rdeče in končno svetle, črne, majhne jagode.

Cvetje diši nekaterim prijetno, drugim vonj ni všeč, je vsekakor močnega duha; posušeno cvetje diši mileje. Okus cvetja je dišaven, nekoliko grenkoben. Listi mladik in lubje ter še deloma tudi korenine dišijo skoraj zoprno in so nekoliko grenke. Surovi plodovi imajo svojevrsten dišaven okus.

Zdravilni deli rastline – ne surovi

Spomladi, aprila in maja, nabiramo mlade poganjke in mlade liste (Folia Sambuci); cvetje (Flores Sambuci) pa le ob sončnem vremenu. Korenine (Radix Sambuci), in sicer le notranjo plast lubja, nabiramo od februarja do konca novembra; februarja, marca in oktobra ter novembra nabiramo le lub stebel in vej (Cortex Sambuci), ki mu ostrgamo srednjo plast; septembra nabiramo res dozorele jagode (Fructus Sambuci).

Kuhan sok iz bezgovih jagod je pravo okrepčilo. Svežih, surovih bezgovih jagod, če so še tako zrele ne uživamo, tudi surovega bezgovega soka ne pijemo, ker lahko škoduje. Že dva šilčka svežega soka ali dve žlici zrelih jagod lahko povzročita slabost, bruhanje in drisko. Sveže bezgove jagode lahko povzročijo mrzlico.

Zdravilnost

Bezgovi listi in mladi poganjki vsebujejo spomladi precej kalijevega nitrata, saharoze, zdravilno snov sambucin in še vrsto učinkovitih zdravilnih snovi. Vse to spodbuja delovanje znojnic – sicer slabše kot cvetje – in pospešuje izločanje seča ter s tem pomaga pri odvajanju strupenih snovi iz telesa. Zato je pri pomanjkljivem izločanju seča zaradi zmanjšanega delovanja ledvic in za odvajanje nakopičenih tekočin v telesu priporočljivo piti čaj iz listov. Ker pa je v listih in poganjkih zdravilna snov, ki vpliva na količino sladkorja v krvi, lahko s čajem iz bezgovih listov podpiramo zdravljenje sladkorne bolezni. Zato ne sme čaj iz bezgovih listov, ki čisti kri, nikoli manjkati v čajnih mešanicah iz zdravilnih rastlin.

Cvetje

Zapisano tudi v lekarniških knjigah, je zelo dragoceno, ker vsebuje eterična olja in saponine in spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabili čaj iz bezgovega cvetja predvsem pri tistih prehladnih boleznih, ki se najhitreje popravijo z močnim potenjem. Mnenje, da se prične potenje po uživanju čaja iz bezgovega cvetja v prvi vrsti zaradi toplote v čaju, je popolnoma zmotno. Čeprav učinek toplote tudi nekoliko vpliva na potenje, so prav pri čaju iz bezgovega cvetja ugotovili, da imajo snovi, ki jih vsebuje čaj, daleč večji vpliv na potenje in da zadošča že srednje topel čaj, ki povzroči zaželeno močno potenje. Zato se čaj iz bezgovega cvetja z uspehom uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrlatinki, stiski pri dihanju, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi.

Lubje debla in veje

In sicer ostrgana zelena srednja plast lubja, prav tako tudi bezgove korenine, vsebuje neko smolo, ki ima močan učinek poleg vrste drugih zdravilnih snovi. Natančno odmerjena količina lubja ali korenin učinkuje odvajalno in pospešuje izločanje seča. Večje količine povzročajo bruhanje, hudo drisko, vnetje želodca in črevesja ter celo vnetje ledvic. Natančno odmerjena količina – 1 slaba žlička za 1 skodelico, ne več kot 2 majhni skodelici čaja na dan, v presledkih popitega po požirkih – odstranjuje težave pri izločanju seča, motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, vodeničnih otokih, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Vendar moramo pri tem čaju ugotoviti tudi odvajalni učinek; priporočljiv je pri težavnem iztrebljanju, zaprtju, zapori črevesja z bruhanjem blata idr.
Zrele jagode

Vsebujejo številne zdravilne snovi, kot npr. jabolčno kislino, baldrijanovo kislino, črevesno kislino, grenčine, eterična olja, sladkor idr. Ter vitamine A,B, B1, B2 in C kakor tudi novo odkriti vitamin J. Slednji ima poseben preprečevalni učinek zoper pljučnico in ga je priporočljivo obilno dajati vsem tistim , ki so šibki na pljučih, ki imajo pljučno jetiko. Posebno veliko je v njih vitamina B1, katerega pomanjkanje povzroča bolezen beriberi ter se hitreje razvijejo vnetja živcev, vodenice in motnje v krvnem obtoku. Nobena izmed rastlin, ki vsebuje največ vitamina B1, kakor špinača, ločika, grah, leča, lešniki, brsteče žito, riževi otrobi, kvas in kislo zelje, nima takih množin tega vitamina kakor zrele bezgove jagode. Kakor je nepriporočljivo uživati presne zrele jagode, tako zdravju koristno, da celo zdravilno učinkujejo, kadar so nekoliko prekuhane. Bezgova čežana ni samo slastna jed prijetnega vonja, arome in okusa, temveč je tudi odlično sredstvo za iztrebljanje, kadar zaradi vnetja črevesja ali črevesnih krčev ni priporočljivo jemati močnejšega odvijala. Posebno pri majhnih otrocih je to popolnoma nedolžno in obenem vendar zanesljivo pomagalo za redno iztrebljanje. Zelo koristno je uživati jagode v obliki čežane ali v obliki prekuhanega gosto tekočega soka pri nevralgijah, išiasu in trganju. Kura z jagodovim sokom – jemati je treba le dvakrat 30g soka na dan, popiti mrzlega ali toplega- bistveno pospešuje zdravljenje teh bolezni. Z velikim uspehom se z bezgovim sokom zdravi tudi nevralgija trigeminusa (vrsta obrazne nevralgij).

Največja hvala pa gre bezgovemu vinu iz zrelih bezgovih jagod. To je ena izmed najokusnejših vrst jagodnega vina, resničen tonikum, zlasti po telesnem ali duševnem prenaprezanju; rahlo ureja iztrebljanje, čisti kri, pomirja trebušne krče, črevesno koliko zbuja tek in odpravlja motnje v obtoku. V obliki toplega kuhanega vina je najboljše zdravilo proti začetni gripi, bronhitisu ali celo pljučnici.
Uporaba v ljudskem zdravilstvu

Bezgove korenine, zavrete v vinu, izredno pomagajo pri vodenici. Slabotne osebe naj jih uživajo v majhnih količinah.

Slabotni, škrofulozni otroci naj pijejo čaj, ki sestoji iz enakih delov bezgovih in orehovih listov. Za skodelico čaja ve vzeti 1 čajno žličko mešanice. Bezgova čežana, bezgov sok ali bezgovo vino pomagajo pri nervoznih srčnih težavah in če jih jemljemo zvečer, preprečujejo moro. Ta sredstva pomagajo tudi pri nespečnosti in pospešujejo prebavo.

Čaj iz samih bezgovih listov, če ga vkapljamo mlačnega v uho, pomiri bolečine v ušesu; če ga držimo toplega nekaj minut v ustih, pomiri zobobol.

Bezgove cvetove (brez uši) lahko tudi ocvremo in jo imamo za pravo spomladansko jed.

Stiliziran bezgov sok ali bezgovo vino, pomešano s sokom črnega trna, rahlo prevreta z dodatkom sladkorja, cimeta in klinčkov, da sta odlično kuhano vino, ki ga je mogoče samo najtopleje priporočati pri vseh prehladnih boleznih, kakor nahodu, kašlju, gripi, bronhitisu.

Če tako imenovano “bezgovo čežano” – zrele jagode, skuhane z vodo in pretlačene skozi sito – kuhamo z jabolčnimi rezinami in nekoliko osladimo, dobimo juhi podobno jed, ki ne gre le izvrstno v slast – jemo jo lahko mrzlo ali toplo – ampak tudi pospešuje prebavo in čisti kri.
Bezeg in nosečnice

Za vsa zelišča velja, da z njihovim uživanjem ne smemo pretiravati. Tega načela se morajo še toliko bolj držati nosečnice. Te naj na dan ne popijejo več kot 3 skodelice bezgovega čaja. Še najbolje je, da to naredijo v kombinaciji z drugimi zelišči. Zelo priporočljiva je mešanica bezga z meliso, trpotcem, plemenito ali vodno meto ali s koprivo. Tudi pitje bezgove šabese naj bo zmerno – eden ali dva kozarca na dan. Popolnoma pa naj bi se nosečnice izogibale ocvrtega bezga ali bezga z jajcem.

Farmacevti pa nosečnicam popolnoma odsvetujejo uživanje zelišč, saj menijo, da za razliko od zdravil zelišča niso testirana v laboratorijih. Bezeg ni zdrav za nosečnice tudi zaradi tega, ker iz telesas odvaja vodo in lahko pripelje do dehidracije.