OBJEMI KOT ZDRAVILO

Že stoletja vemo, da otroci ne zdržijo brez fizičnega stika in naklonjenosti. Le malo stvari jih lahko tako zadovolji kot topel objem družinskih članov. Prav tako za starše pogosto ni nič neobičajnega, če svoje otroke objemajo še v času njihove pubertete. Sčasoma pa pogostost fizičnega stika za večino ljudi vseeno upada, čeprav medicinske raziskave dokazujejo njegove zdravstvene koristi.

Medsebojni fizični stik začnemo izgubljati zgodaj v obdobju odraščanja, ko se naše potrebe po fizični naklonjenosti začnejo kompenzirati z razvijajočimi spolnimi potrebami. Nelagodje in nerazumevanje seksualnosti povzroči izogibanje že poznanim fizičnim stikom, tudi objemom. Pripoved neke matere pravi, da je bila šokirana, ko ji je hčerka povedala za pripetljaj v šoli. “S fantom se ne smeš objemati več kot 2 sekundi,” ji je dejala. Večino nezaupanja v fizični stik pridobimo z učenjem, “varnostna razdalja”, ki si jo postavimo, pa nam kasneje večinoma le preprečuje doseganje zadovoljitve naše naravne želje po povezanosti oz. bližini drugega.

Virgina Satir, večkrat imenovana za mater zdravljenja družin, je ugotovila, da “objeme potrebujemo za preživetje. Na dan potrebujemo osem objemov. Za osebno rast pa ta številka naraste na dvanajst.” Njene podatke podpira raziskava, ki kaže, da je naše čustveno stanje močno odvisno od fizično doživete ljubezni in dotika. Objemi so osnovno gonilo možganov pri razvijanju osnovnih pozitivnih čustev. Klinična psihologinja na Univerzi Bath Linda Blair pravi: “Dotik vpliva na možganski cerebelarni sistem, torej področje, ki je najverjetneje zaslužno za doživljanje osnovnih pozitivnih čustev, kot sta zaupanje in naklonjenost.”

Stanje misli pa vpliva tudi na telo – nedavne raziskave univerze v Severni Karolini so pokazale, da sta se krvni tlak in raven kortizola (hormon, ki se proizvaja med stresom) bistveno znižana pri osebah, ki so jih parnerji objeli za vsaj 20 sekund. Å e ena raziskava iz leta 2000 je dokazala, da je objemanje otrok, medtem ko so jim jemali kri, to povzročilo manj joka, prav tako so bili njihovi srčni utripi mirnejši. Dodatne raziskave kažejo tudi povezavo med povečanim številom objemov in manjšim tveganjem za bolezni srca.

Objemanje zagotavlja tudi pot do boljših odnosov in lahek način za njihovo izboljšanje. Obstaja celo terapevtska metoda Z objemanjem do sproščenosti, ki partnerje spodbuja, da se objemajo v stoječem položaju. Na koncu namreč v objemu odkrijejo stabilnost in udobje, ki ju povzroči medsebojna bližina. Ta metoda, ki jo je uvedel David Schnarch, obema partnerjema omogoča, da odpreta svoj intimni prostor in se popolnoma sprostita. Z njeno pomočjo naj bi pari prišli do boljše splošne komunikacije in bolj strastne intimnosti. Sproščen in poln objem bi nam naj omogočal čutenje in povezovanje na telesni ravni, ki nas dobesedno združuje.