Ko rastlino utrgamo, preneha v njej življenje. Začne se razkrojevalno delo kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogostejši način preprečitve je sušenje. S tem rastlini odvzamemo vodo, s tem pa onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razvoj, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati.

Rastline imajo precej vode.
Korenine in zeleni deli 70 do 85% vode
leseni deli do 50%
plodovi 10 do 15%
mesnati plodovi pa celo do 95% (borovnice)
Za domače potrebe sušimo rastline na soncu, peči in v senci. Na soncu sušimo le lubje, korenine, nekatere plodove in semena.
Izjema je bezgovo cvetje, katerega tudi sušimo na soncu.

Poleti sušimo:
cvetje 3 do 8 dni
listje 3-6 dni
korenine, lubje 14 dni

Jeseni in spomladi pa čas sušitve podvojimo.
Pazimo na sušenje na peči kjer temperatura ne sme preseči 70 stopinj. Peč naj bo toliko topla, da nas ne peče v roko.

Posušene zdravilne rastline hranimo na suhem prostoru v papirnatih vrečkah. Zeli kot so baldrijan, melisa, meta vsebujejo močno dišeče hlapno olje zato morajo biti še posebaj dobro zaprte (najbolje je v pločevinastih škatlah ali kozarcih).

Ko shranjujemo čaje napišemo na vrečko oz. kozarec kakšno zel vsebuje in za kaj jo uporabljamo. Napišemo tudi datum. Po enem letu zelišča izgubijo svojo vrednost, predvsem dišeče snovi.