KAKO NEVAREN JE SLADKOR

V vsaki vrsti hrane, ki se je ni dotaknila človeška roka, so njene sestavine v medsebojnem ravnovesju. To je najbolj pomembno za prebavo, saj je v procesu presnove ena sestavina neizogibno potrebna drugi. Tako so pri pšeničnem zrnu, na primer, otrobi nenadomestljivi za ustrezen izkoristek škroba, ki se nahaja v notranjosti zrna (bela moka). Otrobi med drugim vsebujejo več vitaminov skupine B in kalcija, ki so nujni za pravilno presnovo škroba in sladkorja.
Če teh elementov ni ali pa jih je premalo, jih mora telo samo priskrbeti, s čimer slabi in ravnovesje v organizmu se poruši. Zato eden od naravnih zakonov zahteva, da hrano uživamo nerafinirano in da ji ne zmanjšujemo vrednost s segrevanjem, poleg tega pa jo moramo zaužiti celo, ne pa njenih posameznih „izvlečkov”. Ta naravni zakon posebej drastično teptajo v procesu proizvodnje belega sladkorja. Po rafiniranju beli sladkor skoraj v celoti tvori zgolj ogljik. Tak proizvod je osiromašen za tistih nekaj deset sestavin, ki tvorijo sladkorni trs ali sladkorno repo. Med presnovo mora telo primanjkljaj nadomestiti in pri tem slabi.

Narava kaznuje

Takoj ko sladkor pride v krvni obtok, v njem povzroči kaos. Ker ne ostane dolgo v črevesju in hitro preide v kri, njegova vsebnost v krvi naglo narase, kar ustvari nerealni občutek napolnjenosti z energijo. Čudovito bi bilo, ko bi tako tudi ostalo, vendar pa že kmalu sledi protiudarec, ki je odvisen od količine sladkorja. Pomeni, da nastopita toliko večja utrujenost in onemoglost, v primeru prevelike doze sladkorja pa lahko celo vrtoglavica. Narava ne bo nekaznovano dovolila nezdravo in umetno stimuliranje. V primeru prevelike količine sladkorja predvsem trebušno slinavko prizadene šok in zato odda preveč insulina, kar pripelje do naglega znižanja vsebnosti krvnega sladkorja pod normalno mero in temu ustreznega občutka utrujenosti. Podoben učinek nastane ob kombinaciji cigarete in skodelice kave – jetra prejmejo močan stimulans in v trenutku pošljejo v kri rezervne količine sladkorja.
Nemalokrat organizem precej dolgo zdrži takšno maltretiranje, dokler narava slednjič na brutalen način na izstavi račun za tisto, kar smo se pri njej zadolžili.

Podobno kot droge

Kdor uživa beli sladkor, se bo zavoljo njegove izjemno velike kaloričnosti kmalu počutil sitega. Toda kaj se medtem dogaja s „pomočniki” v procesu prebave? Beli sladkor, kot rečeno, nobenega med njimi ne prinese s seboj, zato veliko bolj škodi kot koristi. Ob tem telo izgublja predvsem tiste prvine, ki jih nujno potrebuje za hrano živcev, žlez in krvi. Na tak način sladkor nanese udarec organizmu v samem njegovem središču, prav tako, kot to storijo droge. Posledica se lahko kažejo v boleznih živcev, tudi v živčnem zlomu, nespečnosti, obolelosti žlez, artritisu in mnogih drugih tegobah, zato nekatere avtoritete s tega področja – med drugim tudi znameniti guru sokovnih diet dr. Norman Walker – menijo, da bi beli sladkor morali obravnavati enako kot droge.

Sladkor ubija

Nekdo bo ob tem morda dejal, da uživa le zelo malo sladkorja. Vendar pri tem „pozabi”, da malodane vse vrste rafinirane, industrijsko pripravljene hrane vsebujejo beli sladkor. V zahodnih državah se dnevno porabi – v povprečju – okrog 250 gramov sladkorja na prebivalca! Se razume, da zato ne morejo biti „krivi” samo otroci, ki resnici na ljubo zaužijejo posebej veliko sladkarij – v glavnem zaradi nespametnosti nepoučenih staršev, babic, dedkov, tet in stricev… Tudi starejšim osebam ni primerno podarjati torte s sladkorjem, kar je povsem neustrezen način izražanja „ljubezni” in „pozornosti”, saj jim zagotovo pomaga k hitrejšemu odhodu v grob.

Boter pri skoraj vseh bolezni

Po verodostojnih ocenah zdravstvenih oblasti 9 do 10 odstotkov ljudi na Zahodu trpi zaradi pomanjkanja mineralov, predvsem kalcija, kar je predvsem posledica čezmerne porabe sladkorja in zanemarjanja presne zelenjavne in sadne hrane. Konzumiranje sladkorja spodbuja nastajanje tegob, kot so glavobol, utrujenost, razdražljivost, težave s hrbtenico, nagnjenost k depresiji, brezvoljnost, pozabljivost, zaprtje, impotenca, zobne bolezni, artritis, nevroze, duševne bolezni in celo s tem povezane samomore.
Nasploh je čezmerna količina sladkorja prisotna pri nastanku tako rekoč vseh bolezni, trebušni slinavki pa škodi celo bolj kot alkohol, kar so potrdile številne znanstvene raziskave. Nerazumljivo je, da sladkor uživa podporo in celo subvencije na vseh nivojih, namesto da bi ga visoko obdavčili. Tudi spričo verodostojnih strokovnih poročil, ki trdijo, da je srčni infarkt predvsem posledica nekaj desetletij dolge porabe sladkorja (mišljen je sladkor v vseh svojih umetnih oblikah) kot tudi belega kruha (celo polbelega) in testenin, ki se – kot je znano – v procesu prebave pretvarjajo v sladkor. V skupino teh škodljivcev pa sodi tudi (v)kuhano sadje in vsi mogoči brezalkoholni napitki, predvsem umetni, ki jih na trgu vse več in več.

Pozor! Obarvan rjavi sladkor ni nič boljši kot beli sladkor

Sladkor danes pridobivajo z ekstrakcijo iz takoimenovanih sladkornih rastlin; sladkorne repe in sladkornega trsa. Rafinirani ali beli sladkor gre skozi proces popolne obdelave, medtem ko rjavi sladkor ne gre skozi celoten proces rafinacije, zato ostanejo rastlinski pigmenti, minerali in drugi rastlinski ostanki.
Kadar govorimo o dobrem ali zdravem sladkorju, mislimo na nerafinirani sladkor. Na tržišču se pod imenom rjavi sladkor najpogosteje pojavlja navaden beli sladkor, obarvan z melaso. Takšen sladkor nima nobenih ugodnih vplivov na zdravje v primerjavi z belim sladkorjem oziroma je enak kot beli sladkor.

Etiketa odkriva bolj zdravi sladkor

Eden od načinov, kako lahko potrošnik ve, da kupuje zdravi sladkor je, da preveri sestavine na deklaraciji. Rjavi sladkor se pridobiva iz sladkornega trsa, saj je ljudem melasa iz trske boljšega okusa in vonja, kar za melaso iz sladkorne repe ne velja. To pomeni, da naj bo zmeraj prvi korak pri nakupu sladkorja preverba etikete, ali je ta iz sladkornega trsa.