JESENSKA NOSTALGIJA

ZUNAJ SE PORAJA DAN,
VES OBLAČEN IN ZASPAN,
ZRAK Z OBLAKI SE IGRA,
SREČNA SEM, DA SEM DOMA.

ZIMA PRIBLIŽUJE SE,
POBELILA SPET BO VSE;
ŠČIPALA ME BO V NOS,
KER NE ZNAM JI BITI KOS.

ZDAJ JE TUKAJ ŠE JESEN,
KO JE KAKŠEN DAN MEGLEN;
SONČEK SE BO KDAJ SMEJAL,
IN MI ENERGIJO DAL.

KMALU PA BO SPET MRZLO,
DA MI BO ZA NOHTE ŠLO,
IN TAKRAT BOM JAZ DOMA,
V KMEČKI PEČI KURILA.

KO POGRELA SE BO PEČ,
SE BOM NANJO ŠLA ULEČ’,
ZEBLO MENE VEČ NE BO,
IN ZASPALA BOM SLADKO.

NA HRUŠICI, 23.10.2021   (595.)