JESEN JE TU

PRVI DAN JESENI JE,
SONCE PRESENETI ME;
SIJE NAME PRAV TOPLO;
ZUNAJ JE ZARES LEPO.

GLASBA Z RADIA IGRA,
RADO JO SRCE IMA;
PAMET LJUBI RIMANJE,
KADAR SONCE GREJE ME.

SONCA NIKDAR DOSTI NI,
KADAR SE JESEN RODI;
RADA JO ZELO IMAM,
KER DAROVE NOSI NAM.

GOBE RADA JEM ZELO,
UPAM, DA DOVOLJ JIH BO,
JABOLKA ŽELIM SI ŠE,
BREZ NJIH ZIMA DOLGA JE.

SLIVE PADAJO NA TLA,
MODRA JE ŽE TRAVA VSA,
HITRO MORAM JIH POBRAT’,
IN V SOD ZA ŽGANJE DAT’.

SOD ŽE SKORAJ POLN JE,
SADJE V NJEM PRIPRAVLJA SE,
DA NAM DALO ŽGANJE BO,
KO GA DVAKRAT SKUHAMO.

ŽGANJE KUHAM PRI MARJANI,
KJER PRIJATELJI SMO ZBRANI;
ONA MOJA JE SOSEDA;
Z OKNA ME LAHKO POGLEDA.

VEDNO DOBRO MI SVETUJE,
KO PRI KUHI JE NAJHUJE;
JAZ UBOGAM JO ZELO,
DA LE ŽGANJE DOBRO BO.

KO JE KUHANJE PRI KRAJU,
SE POČUTIM KOT V RAJU;
K MENI GREMO ŽGANJE PIT’,
ŽGANJEKUHO PROSLAVIT’.

NA HRUŠICI, 23.9.2018 (340.)