Intervju: Milan Hervol – presnojedec in učitelj
Najprej vas bi vprašal to, kar mislim, da o tej temi zanima največ ljudi. Ali lahko v izključno presni hrani vsaj približno tako uživamo, kot v kuhani in pečeni in če da, kako lahko to dosežemo?
1. Bolezni so te, ki so prisilile ljudi, da začnejo razmišljat in iskat rešitve na tem področju.
Presna hrana je zagotovo najboljša hrana na svetu, toda tako malo ljudi ima izkušnje s tem načinom prehranjevanja. Že 21 let se prehranjujem na ta način; če ta hrana ne bi bila veliko boljša od prejšnje tega tako dolgo gotovo ne bi počel. Lahko vam z gotovostjo potrdim, da je to daleč najboljša hrana na svetu; če jo primerjam z drugorazredno hrano, kot je solata, je ta desetkrat boljša od vse kuhane in pečene hrane, ki sem jo prej jedel. Kaj reči o prvorazredni hrani, na drevesu dozorenih sadežih? Ko brbončice spravimo v red in iz telesa spravimo toksine in strupe ter zopet lahko okušamo naravno hrano kmalu uvidimo, da je to najboljša hrana, ki se je lahko človek naje do polnega zadovoljstva. Pri tem načinu prehranjevanja nič ne manjka, ne bodite v strahu.
Kaj pa najpogostejši pomislek, ki ga navajajo zdravniki – kako je z vitaminom B 12 in z beljakovinami ?
2. Sadje in zelenjava vsebujeta vse potrebne vitamine in mineralne snovi, odkrite in še neodkrite. B12 telo ustvarja v lastnem prebavnem sistemu ob pomoči bakterij, ki so tam prisotne. Vse rastlinojede živali imajo dovolj vitamina B12, le mesojedi človek ima pomanjkanje tega vitamina. Če sadje, zelenjavo in oreščke jemo iz narave, z dreves in rastlin, zaužijemo vitamina B12 v izobilju. To počno živali, zakaj tega ne bi zmogel človek, ki je krona stvarstva? Če bi bilo tako, kot pravijo strokovnjaki, bi moral jaz, ki že 21 let uživam le sadje, zelenjavo in oreščke, že zdavnaj umreti. Milijoni živali in ljudi, ki se prehranjujejo brez živalskih trupel nimajo nobenega pomanjkanja B12. Stebelna zelena ima 2,5x več vitamina B12, kot meso. V trgovinah in hladilnicah pa vitamina B12 res ni, saj tam sadje vse predolgo stoji in je povrhu še močno kemično obdelano.
Pri razgradnji beljakovin nastajajo kisline, zato so ljudje že 99% skoraj popolnoma zakisani. To je glavni vzrok bolezni; poglejmo si množice nervoznih, živčnih in razdražljivih… Vse to samo zaradi velike količine beljakovin in vseh mogočih poživil: kave, kakava, čaja, alkohola, nikotina, drog, energijskih pijač… Odrasel človek potrebuje za pretvorbo razgradljivih beljakovin 1-2% živih aminokislin, ki jih dobi v raznem sadju in zelenjavi. Če ješ orehe dobiš 15 – 25% beljakovin, če ješ avokado pa 5%, tako da si bogato preskrbljen z njimi. Telo potrebuje zelo malo beljakovin. Če jemo meso in mesne izdelke lahko vsak dan vidimo te velike trebuhe, ki so dobili 45 ali 50% živalskih beljakovin. Še enkrat poudarjam, telo potrebuje zelo malo beljakovin, te pa dobi v naravni sadni in zelenjavni hrani.
Samo poglejmo slona, žirafo ali našega bika ali konja; vsi jedo le travo in veje; človek bi se moral vprašati, od kod oni dobijo beljakovine in B12? Tako smo zašli, da so nam najbolj preproste in enostavne stvari skrite.
Zakaj je dobro, da hrane ne kuhamo, pečemo?
3. Vsa kuhana in pečena hrana je kislotvorna, podal bom en preprost primer. Kako bi izgledalo, če bi svojo dlan položili na žarečo peč? Kaj bi ostalo od kože in mesa? Taisto se zgodi pri kuhanju in pečenju, tako da dejansko dobimo iz te hrane zelo malo. Pri kuhanju in pečenju izgubimo ob prebavi 70%, dobimo le 30% energije, tako smo stalno v nekem minusu. Zato ljudje tako hlastamo po tej mrtvi hrani, ki nam dejansko samo zamaši ožilje in povzroča kup bolezni. Pri surovi hrani pri prebavi izgubimo le 10% energije, dobimo pa 90%; zakaj potem kuhati in peči? Če hrano toplotno obdelamo jo uničimo.
Zakaj je za resnično zdravje nujno, da opustimo meso, mleko in mlečne izdelke, moko in riž ter celo vodo, ki naj bi jo nadomestili s tekočinami v sadju in zelenjavi. Ali lahko to pojasnite našim bralcem?
4. Tako veliko je bilo v teh jesenskih dneh govora o gobah. Gobarji so se jezili nad državnimi ustanovami, ki so jim prepovedale odnašati iz gozdov več kot dva kilograma gob. Nobeden pa nič ne reče, ko neusmiljeno pobijemo na milijone živali; nobena od njih si ne želi končati pod nožem. Stres, ki ga žival doživi ob tako krutem dejanju se skozi jedenje mesa in mesnih izdelkov prenaša na človeka. Poleg tega je meso polno maščob in je povsem neokusna hrana, ki nikakor ne more zadovoljiti človeka. Meso dobi okus, šele ko mu dodamo obilico začimb, česna, čebule in veliko soli. Ničesar od omenjenega telo ne more vgraditi. Če bi o mesu spraševali ljudi, ki jim je to vir zaslužka bi o njem pisali same pozitivne stvari, katerih pa v resnici ni in so zlagane. Eskimi in ostala ljudstva ter posamezniki, ki se prehranjujejo pretežno z mesom, živijo zelo kratko, umirajo že pri 35 letih. Če bi bili mi mesojedi, bi imeli povsem drugačen prebavni trakt; vse mesojede živali imajo zelo kratek prebavni trakt, čeljusti in zobovje imajo narejene za ubijanje, prav tako imajo kremplje, s katerim lahko plen primejo… S čim se mi lahko spravimo nad te uboge živali? Te mesne sestavine, ki jih vnašamo v prebavni trakt tam dobesedno zgnijejo. Mi imamo zobovje in prebavni trakt namenjen za grizenje in prebavo sadja in zelenjave.
Ljudje, ki pijejo mleko so nagnjeni k naslednjim boleznim: alergije, astma, zamašen nos, vnetje mehurja, prehlad, zasluzenost dihalnih organov, kožni izpuščaji, otroške kraste… Mleko je še bolj lepljivo od žita. Kravje mleko vsebuje grobi kalcij, ki se ne veže na naše kosti, je polno maščob in je naravna hrana za telička. Teliček v zelo kratkem času zraste do velikosti matere, ljudje pa rastemo počasi. Materino mleko vsebuje fini kalcij in je primerno za dojenčke. Grobi kalcij iz mleka se nalaga ob naše sklepe, da tako škripljemo, kot kaka stara omara. Človek bi se moral vprašat, kako to, da vsi sesalci, potem ko odrastejo, prenehajo piti mleko, le pameten človek se do smrti prisesa na vimena uboge krave, ki jo v zahvalo potem še poje. Kdaj se bomo spametovali in prenehali s tem nesmiselnim početjem, bi se moral vprašati vsakdo, ki pije mleko in je mlečne izdelke. Zelo neusmiljeni smo tudi pri pridelavi mleka; samo poglejte te naše krave, katerim dodajajo vso to kemijo za povečevanje mlečnosti… Krava se v petih letih popolnoma izčrpa. Kaj reči o vseh e-jih, ki jih dodajamo v mleko in mlečne proizvode? Zakoni narave nas kaznujejo za vse, kar delamo ljudje narobe; zdravniške čakalnice, bolnišnice in domi za ostarele nas vsak dan spominjajo, da delujemo zoper naravne zakone.
Pšenica in riž sta polna škroba, vemo pa, da smo že kot otroci iz škroba delali lepilo. To isto lepilo povzroča v našem telesu zamašitve in obilico zdravstvenih težav. Včasih je vsebovala pšenica le 12% tega škroba, danes pa že kar 45%. Ko s tem gradbenim materialom zamašimo skoraj vse žile in ko nas kap ter povišan krvni pritisk spominjata, naj prenehamo s takim delovanjem, je v večini primerov žal že prepozno. Tako malo ljudi ve, kaj se dogaja v telesu, ko vnašamo te škrobnate stvari. Kako dolgo bomo še slepe in poslušne ovce, ki sledijo velikim reklamam, ki nas spodbujajo k tej razvadi, ki nam predčasno vzame življenjsko moč?
Ko človek zaužije vso to neprimerno hrano potrebuje velike količine vode, da se ta neprimerna hrana sploh lahko pomakne skozi prebavni trakt. Vse vode, ki jih pridobivamo iz zemlje so polne apnenca, ki je že četrti gradbeni material, ki maši naše žile in telo; apnenec je vseprisoten v telesu in nam ravno tako povzroča obilico težav. Le poglejte, koliko ljudi je vsako leto operiranih zaradi te trde vode, polne apnenca. Človek bi moral piti deževnico ali kar je še bolje, jesti sadje in zelenjavo, kjer je obilica zdrave in prečiščene vode. Seveda, če je to pridelano na naravni način, ne pa tako, kot to pridelujejo umetno, gensko spremenjeno. Če ste vsejedi ali vegetarijanci si to vodo prekuhajte, odlijte večino vode iz posode, zadnji liter pa zlijte v odtoke. Tako boste dobili prečiščeno vodo, ki bo veliko boljša, kot voda, ki priteče iz naših pip ali plastenk. Tako imamo v naših pipah polno apnenca, ki nam dodobra greni življenje, le poglejte stare ljudi, kako ne morejo več zravnati prstov; kirurgi pa pravijo, da pod skalpelom kar škriplje ko režejo naša telesa, od tega kamenja, ki si ga vnašamo v tako velikih količinah. Z ženo vodo pijeva zelo poredko, saj je več kot dovolj zaužijeva v obliki sočnega sadja in zelenjave.
5. Zabavna in opogumljajoča se mi zdi vaša pripoved o tem, kako ugnati človekov najbolj zviti organ, oz. kako ste to storili vi ….
Od vseh organov je jezik najteže obvladljiv.Tako, kot lahko obvladamo vse druge organe lahko obvladujemo tudi jezik; obvladamo ga z inteligentnim pristopom, kar pomeni da sta jezik in um nadvladana z znanjem. Znanje je to, ki obvlada um in jezik.Tudi sam se soočam s tem problemom, kajti obilje poraja požrešnost, tako da moram dostikrat jeziku reči dovolj je bilo, kajti želodec je že poln, jezik pa bi še kar okušal te dobre sadeže. Jezik moramo obvladati tako glede prehrane, kot govora. Naše čute usmerja um, Stvarnik pa pravi, da je um težje obvladat kot veter. Vemo, da je veter nemogoče obvladati, z božjo pomočjo pa je mogoče prav vse.
Pomembno je tudi, da je presna hrana ekološko čim bolj neoporečna. Slovenija ima za razliko od nekaterih drugih dežel po svetu dovolj rodovitne zemlje in najrazličnejših rastlin, da pri nas nihče ne bi smel biti lačen, kajne?
6. V Sloveniji ni prav dosti dobre, naravno pridelane hrane. Žal je tako, da so naša polja že dodobra opustošena, kajti vsako leto zlijemo po njih ogromne količine kemikalij. Če pogledamo naša polja, kjer tla niso več humusna, marveč so zbita in mrtva, vidimo, da v njih ni deževnikov, ne krtov, niti voluhar si več ne želi prebivati v taki zemlji. Kdaj se bo človek spametoval in prenehal s tem mačehovskim odnosom do matere zemlje? Napovedali smo ji kemično vojno, vse to pa se nam vrača v obliki bolezni. Kdaj se bo človek spametoval in odgovorno deloval v dobrobit matere zemlje? Kako to ustavit, se velikokrat sprašujem. Prek 2000 različnih kemikalij vnašamo v zemljo, vsake toliko časa znanstveniki ugotovijo, da neka od teh kemikalij ni dobra za človeka, seveda pa imajo takoj pripravljene druge kemikalije, za katere čez čas ravno tako ugotovijo, da niso dobre. Tako se zgodba ponavlja iz desetletja v desetletje. Kako dolgo še?
Navkljub vsemu imamo v Sloveniji še kar nekaj ljudi, ki skrbimo za zemljo, kateri vračamo to, kar ji vzamemo. Slovenski narod je narod vrtičkarjev. Samo poglejmo naše trgovine, polne nezdrave hrane. Sadje ali zelenjava sta pripeljana iz oddaljenih krajev, kjer so zoreli v hladilnicah in tovornjakih, polni kemije; vprašanje je tudi, kje so rasli, ali so korenine sploh videle zemljo? Nekatero od daleč pripeljano sadja in zelenjava je zelo podobno plastiki. Slovenija ima toliko zemlje, da bi lahko izvažala, ne pa uvažala vso to zelenjavo in sadje. Prenehati moramo z vzrejo živali za zakol. Na hektarju zemlje pridelamo za dva človeka kalorij, če je človek mesojed; če človek postane vegetarijanec ali presnojed lahko na hektarju zemlje nahranimo med 20 do 50 ljudi. Če bi človek prenehal jesti meso, bi lahko šlo veliko zemlje na počivanje. Kaj reči o soji, ki jo v velikih količinah uvažamo iz daljnjih tropskih dežel, kjer neusmiljeno uničujemo gozdove, pljuča naše zemlje in sejemo to gensko spremenjeno sojo. Ko živali zaužijejo to nenaravno stvar, bi se moral človek vprašati, kakšne bodo posledice takšnega delovanja. Stalno nas plašijo, da ne bo dovolj hrane zgolj za to, da lahko delajo biznis, iz nas pa so naredili poskusne zajce. Ta poskusni zajec je že zelo klavrn in onemogel. Kdaj se bomo spametovali? Apeliram na občine naj zaposlijo ljudi v ekološkem pridelovanju hrane, delavce, katerih ne rabijo več, pa naj vrnejo nazaj na zemljo, od koder so jih tudi vzeli. Lahko postanemo izvoznik hrane in tudi ljudje bodo imeli delo, le prenehati moramo s pridelovanjem mesa.
Ali lahko bralcem zaupate svojo pomenljivo izkušnjo z boreliozo?
7. Ker sem precej aktiven v naravnem okolju sem pri ugrizu klopa dobil boreliozo. Kot presnojed sem bil prepričan, da se ta bolezen ne bo razvila. Žena je bila zaskrbljena, tako sem po dveh letih in pol odšel k zdravniku; pri pregledu krvi so ugotovili zastarano boreliozo. Zdravnica me je hotela poslati k specialistu v Novo mesto, kar sem odklonil; borelioza se po približno 15 letih ni razvila. Še vedno je prisotna, ne povzroča pa nobenih težav. Če bi prešel nazaj na kuhano hrano bi se zagotovo razvila. Ko nas napadejo virusi in bakterije telo ravno tako, če je čisto, z lahkoto pospravi z njimi. Iz nosa se pocedi tekočina, kar traja največ 3 do 8 ur. Ko bomo ljudje spoznali to preprosto dejstvo, da so nam virusi in bakterije dejansko v pomoč, bo veliko lažje, kajti takrat jim bomo postavili spomenike. Zelo se trudijo, da nam podaljšujejo življenje, ko nas napade gripa, se telo dodobra očisti, saj nas visoka temperatura in bolečine prisilijo k postu, kar pomeni, da se telo očisti. Na žalost pa ljudje zaustavljamo tako čiščenje z antibiotiki, ki imajo mnoge stranske učinke; po nekajkratni uporabi pa niti ne primejo več. Kjerkoli odpremo vidimo, da smo ljudje debelo zašli. Kdaj bomo uvideli vse te zmote in kdaj bomo spoznali dejstvo, da se ne živi od denarja ampak od zdrave hrane.
Ljudje poskušamo psihofizično zdravstveno stanje izboljšati in vzpostaviti z novimi napakami. Kako dolgo jim bomo še verjeli? Božji zakon je takšen, kot je. Enkrat ga bomo morali začeti spoštovati. Naučiti se moramo prehranjevati po naravnih zakonih, naravna hrana daje moč mišicam, živcem in možganom. Bolnice so polne, bolezni se širijo vsevprek, mi pa kot noji tiščimo glavo v pesek in mislimo, da se nas to ne tiče? Čas je, da se streznemo in uvidimo zmoto sodobnega človeka. Človek se v vsej zgodovini ni nikoli prehranjeval tako nezdravo, kot se prehranjuje danes.
Človek bi moral zase vzeti le toliko, da preprosto naravno odživi svoje življenje v iskanju poti, kako se vrniti domov, mi pa smo zašli v čutno uživanje in kopičenje materialnih dobrin, katere nas niti najmanj ne zadovoljijo. Nobena žival ne kopiči več, kot potrebuje. Več denarja, več dela, več skrbi. Izbirajte. Zemlja preprosto ne bo prenesla tega našega neusmiljenega uničevanja. Na kaj smo sploh lahko ponosni? Morda na to, da lahko stokrat uničimo ta planet? To so nam prinesli znanstveniki, ki so neizprosno napovedali vojno tem planetu. Prek 5000 nenaravnih spojin nam kroži nad glavami, kako dolgo bomo to še morali prenašati? Slovenija ima dovolj zemlje, gozdov, kamenja in naravnih materialov na sploh, s katerimi lahko popolnoma zadovolji gradnjo enostavnih in funkcionalnih hiš za preposto življenje in visoko razmišljanje, kar naj bi bil smoter življenja. Strašni industrijski obrati, ki uničujejo plemenite cilje človeškega življenja in delajo iz ubogih delavcev deloholike in bolnike, nam niso potrebni. Smisel in cilj človeškega življenja je vrniti se domov. Nikoli ne boste izvedeli, če je to, o čemer govorim res, vse dokler ne boste naredili spremembe v svojem življenju in opustili navade in razvade ter na svoji koži ugotovili, kako so nas prevarali. Naj vam bo pot, ki jo vsak izmed nas na nek način išče, lahka. Ko prehodimo to pot je vse lahko.
Vse dobro,
vaš sluga,
Milan Hervol