DANAŠNJE PESNENJE

TU NA SONCU JAZ SEDIM,
V PLOČEVINKO ZDAJ STRMIM;
V SEBI SKRIVA PIVO LAŠKO,
RAJŠI JO IMAM KOT FLAŠKO.

URA POLDNE JE IN PREČ;
DELO NE PRIGANJA VEČ;
RADA ZUNAJ POSEDIM,
IN SE PIVU POSVETIM.

SONCE TUKAJ GREJE ME,
HRUP OD DALEČ SLIŠI SE;
TO NE MOTI ME ZELO,
DOKLER NI PREVEČ GLASNO.

MISLI IMAJO PROSTO POT;
RADE GREJO STRAN OD TOD,
ODPOTUJEJO NA KRAJ,
KJER SO PLAŽE, MORJE, RAJ.

TO LEPOTO V GLAVI IMAM,
SE Z VESELJEM JI PREDAM;
SONCA PA NAENKRAT NI;
SE V MOŽGANIH MI STEMNI.

TAKRAT VLOGO ODIGRA,
NEKAJ PIVA LAŠKEGA,
KI JE ŠE ČAKALO ME,
DA GA SPIT’ POZABIM NE.

MI PIJAČA DA MOČI,
DA ŠE KAJ SE NAREDI,
VREME HITRO KVARI SE,
ČRNE OBLAKE VIDIM LE.

SLABO VREME ZAME NI,
KER POVZROČA MI SKRBI,
LETINA PREDOBRA JE,
DA UNIČILO BI VSE.

NA HRUŠICI, 7.9.2018

337.