ÄŒESEN ZA ZDRAVJE

Danes so redke rastline, ki so vsesplošno poznane in tako zelo uporabne kot česen, ki se že tisočletja uporablja v zdravilne namene. Dolgo so ga namreč uporabljali le kot zdravilo in ne kot začimbo. Tako česen že od pradavnine velja za eno najučinkovitejših naravnih zdravil za odpravljanje črevesnih zajedavcev ter lajšanje težav z dihanjem in prebavo.

Česen je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima neprijeten vonj, a brez njih ni zdravilen. Pripravki brez vonja so zelo učinkoviti, saj je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno tehnološko obliko. Česen, med drugim, vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike količine vitaminov B in C ter beljakovine.

Česen je bolj učinkovit kot tavžentroža

Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik.

Znanstveniki so v številnih raziskavah ugotovili, da so sestavine v česnu koristne za srce, ker znižujejo krvni tlak, preprečujejo nastajanje holesterola v jetrih, znižujejo raven škodljivega holesterola in dvigujejo ravni koristnih lipoproteinov velike gostote krvi. Česen znižuje povišan krvni tlak, saj kot diuretik spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Visok holesterol pa znižuje približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica česnovega stroka na dan lahko zniža visok holesterol za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in povečuje hitrost, s katero se le-ti razkrajajo. Ker česen pripomore k redkejši krvi, lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo.

Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi česen zagotovo med najučinkovitejše, saj pomaga proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen bolje učinkuje proti bacilom in stafilokokom. Tako ima antibiotično delovanje in učinkovanje proti bakterijam, virusnim ter glivičnim okužbam, kot so na primer vse vrste vnetij v prsnem košu, nahod, gripa, vnetje ušes, vnetja ustne votline, ter blaži tudi katar in herpes.

Lahko ga uživamo presnega, da odmašimo zamašen nos in ublažimo druge simptome prehlada. Učinkovito blaži tudi vnetja prebavil, kot so vnetje želodčne in črevesne sluznice ter griža. Česen v črevesju preprečuje gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnotežju črevesne flore. Takšno delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in širjenje škodljivih sestavin, ker preprečuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.

Znanstveniki so dokazali vpliv česna na črevesne parazite, zato ga lahko uporabljamo proti njim, ima pa tudi učinek detoksifikacije in čisti kri. Opazili so, da pri rudarjih, ki so uživali večje količine česna, ni prišlo do zastrupitve s svincem. Česen je zelo učinkovit pri slabokrvnosti, utrujenosti in onesnaženem okolju. Pomlajuje možgane in imunski sistem. Najnovejše japonske raziskave na živalih kažejo, da uživanje česna lahko obnavlja možganske in imunske funkcije pri starih podganah, torej tiste funkcije, ki slabijo s staranjem. Česen lahko celo pomaga preprečevati in zmanjševati Alzheimerjevo “senilnost”. Zavira tudi splošno propadanje telesa, ki ga pospešujejo napadi prostih radikalov na celice.

Ker ima česen antioksidativno lastnost, pomeni, da deluje tudi kot zaščita pred rakom. To potrjuje tudi mnenje Ameriškega inštituta za raziskavo raka, kjer postavljajo česen na prvo mesto seznama tistih prehrambenih proizvodov, ki lahko preprečujejo nastanek nekaterih vrst raka. Na Kitajskem so statistike potrdile, da se na področjih, kjer zaužijejo velike količine česna, rak na želodcu najmanj pojavlja, z raziskavami med ljudmi v Shandongu na Kitajskem, kjer je največ primerov želodčnega raka na svetu, pa so ugotovili, da redno uživanje česna deloma varuje pred to boleznijo. Danes raziskave na živalih kažejo, da sestavina česna, imenovana alidisulfid, preprečuje rast malignih tumorjev.
Česen tudi uravnava sladkor v krvi in tako blaži starostno sladkorno bolezen. Pri težavah z aknami ali blagim kožnim vnetjem pa lahko sveže stroke česna neposredno vtiramo v kožo.

Včasih tudi kakšna težavica …

Splošni stranski učinki, ki se pojavijo ob uporabi česna, so lahko pri ljudeh goreč občutek v ustih in želodcu, driska ter bruhanje. Pri nekaterih ljudeh izzove tudi alergije, pri občutljivih pa migrene. Lahko moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znižanje sladkorja v krvi in antikoagulansi ter zdravili zoper strjevanje krvi, stopnjuje protistrjevalni učinek protivnetnih zdravil ter zveča delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega-3.

V korist našega zdravja je česen priporočeno uživati predvsem v obliki raznih pripravkov, ki vsebujejo dragocena česnova olja, po zaužitju pa za seboj ne puščajo neprijetnega zadaha po česnu. Tako je proti okužbam črevesja in dihal ter za preprečevanje težav z ožiljem priporočeno zaužiti 40 do 50 kapljic tinkture na osnovi česna ali pa 1 do 3 tablete ali kapsule s česnom (300 mg, na voljo v obliki brez vonja) na dan. Proti črevesnim zajedavcem pa je priporočljivo zaužiti 100 do 250 mg suhega izvlečka česna na dan. V primeru zdravljenja s česnom je namreč potrebno zaužiti velike količine le-tega (deset ali več strokov dnevno), in ker žveplove spojine v česnu hitro izhlapevajo, nastane neprijeten zadah, ki ga sicer lahko preženemo z žvečenjem peteršilja. Da se torej izognemo nezaželenim posledicam česna in žvečenju peteršilja, ga raje uživajmo v obliki prehranskih dopolnil, vseeno pa vsak dan pojejmo vsaj en strok česna.

Zgodovina uporabe česna:

* Ostanki česna so najdeni že v pečinah izpred 10.000 let, sumerske ploščice iz leta 3.000 pred našim štetjem pa že priporočajo njegovo uporabo.
* Zanimivo je, da so Egipčane imenovali “smrdljivi narod”, ker so v velikih količinah uporabljali česen. Bil je tako zelo cenjen, da je služil kot denarna valuta. Takrat so celo sužnje vrednotili s česnom in tako je en zdrav suženj veljal 5 kg česna. Egipčani so česen dobesedno častili, saj so glinene modele česnovih gomoljev postavili v Tutankamonovo grobnico. Sužnji, ki so gradili piramide, so dobivali velike količine česna, ker so njihovi lastniki ugotovili, da če jih hranijo s česnom, delajo več in so bolj vzdržljivi, hkrati pa jih zaščitijo pred raznimi nalezljivimi boleznimi, ki so takrat terjale smrt množice ljudi.
* Najstarejši znani medicinski zapisi, Ebersovi papirusi, poudarjajo, da je “česen dober proti glavobolu, pikom mrčesa, menstrualnim težavam, črevesnim glistam, tumorjem in srčnim težavam” ter navajajo 22 receptov za zdravljenje s česnom.
* Grki so česen uporabljali v času priprav na olimpijske igre, da bi si zagotovili dovolj moči. Tako so ga borci, tik pred končno borbo, zaužili, da bi z njegovim vonjem prestrašili svoje sovražnike. Celo v Odiseji je navedeno, da je Odisej užival česen. Grški zdravnik Hipokrat pa predpisuje “česen proti zaprtju, kopičenju vode v organizmu, vnetju, raku, gobavosti, za celjenje ran in proti težavam s prebavo ter raku na maternici”.
* Rimski zgodovinar Plinij starejši (1. st.) svetuje uživanje česna celo proti 61 različnim boleznim, medtem ko ga Diskorides priporoča le proti poapnenju žil in srčnim težavam.
* Indijanci so česen uporabljali proti raku in gobavosti, v srednjem veku pa je menihom služil kot zaščita pred kugo.
* V času prve svetovne vojne, ko še niso poznali penicilina, so ruski vojaki uporabljali česen za celjenje ran. V drugi svetovni vojni, ko je bil penicilin že v uporabi, vendar ga ni bilo dovolj, pa so česen masovno uporabljali proti infekcijam in zastrupitvi. Zato ga imenujejo tudi “ruski penicilin”. Sicer pa je česen skozi zgodovino dobil še mnogo drugih imen, kot na primer “madžarska limona”.
* Ljudje so kmalu spoznali, da je česen izredno učinkovito sredstvo proti infekcijam, katerih izzivalci so amebe in paraziti, ki se lahko najdejo v vodah iz okuženih vodnjakov.
* Do leta 1940 česna v Ameriki niso sprejemali, našel se je le v poganskih jedeh delavskega razreda. Kasneje so spoznali njegove vrednote in ga umestili v svoje recepte kot pomembno sestavino, ne le kot manjšo začimbo. Danes pa se Italijani trudijo, da bi ga umaknili iz mediteranskih jedi.