O REGRATU VSE DOBRO

Regrat (Navadni regrat – Taraxacum officinale), je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo (baje preprečuje tudi staranje). V prehrani so najpogostejši recepti za regrat v juhah in kot solata v različnih oblikah. Regrat ni samo okusna, ampak tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika. Prav zdaj, marca, se pričenja sezona nabiranja njegovih okusnih listov, ki jih lahko postrežete surove kot solato ali pa kuhane kot zanimiv dodatek v toplih jedeh. Regrat je zelo hranilna rastlina in z njegovim uživanjem si lahko krepimo zdravje. Njegovi listi in korenine so bogat vir vitaminov in rudnin. Med drugim vsebujejo več vitamina A kot korenje. Grenčine dajejo regratu močne diuretične lastnosti, kar pomeni, da spodbuja odvajanje vode. Tradicionalno ga uporabljajo še pri motnjah v delovanju ledvic, celulitu in čezmerni teži. Regrat vsebuje tudi kalij, ki nadomesti izgubo te rudnine zaradi povečanega izločanja seča.

Navadni regrat (Taraxacum officinale) ali mlečec je zeljnata travnica, ki raste po vsej Evropi, najdemo pa jo tudi v nekaterih delih Azije. Rastlina raste na travnikih in ob poteh. Ima značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški. Cveti v drugi polovici aprila. Iz cvetov se razvijejo značilne puhaste krogle iz plodov s svilnato dlakavo kodeljico, s pomočjo katere jih naokrog raznaša veter. Pri regratu je za uživanje primerna skoraj vsa rastlina. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se (za razliko od cvetov in korenin) ne uporabljajo le v zdravilne namene, temveč tudi v kulinariki. Regratovi listi se nabirajo v času pred cvetenjem rastline. Pri nas je sezona nabiranja regratovih listov navadno od začetka marca do sredine aprila. Regratovi cvetovi se nabirajo od sredine aprila do konca cvetenja, korenine pa med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom.

»Regratovi listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine.«

Učinki regrata

Uživanje regrata ima številne zdravju ugodne učinke. Listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Korenine imajo enako vsebino kot listi, z izjemo zadnjih treh sestavin. Regrat vsebuje tudi vitamine A, B in C, veliko kalija in drugih mineralov. Holin v regratu vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja. Tako listi kot tudi korenina imajo po zaslugi vsebnosti grenčine diuretične lastnosti. Uživanje enih ali drugih je zato koristno pri zastajanju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in težavah z mehurjem. Regratovi pripravki – po zaslugi delovanja snovi na jetra in žolč – pospešujejo raztapljanje žolčnih kamnov. V skladu z rezultati raziskav iz leta 2001 bi regrat v prehrani lahko koristil sladkornim bolnikom. Na živalih opravljena testiranja so namreč dokazala, da se pri živalih, ki uživajo regrat, raven sladkorja v krvi znatno znižala. Z naravnimi regratovimi pripravki zeliščarji učinkovito blažijo težave revmatičnih bolnikov. Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu. Dobro ga je uživati pri endometriozi in cikličnih bolečinah v dojkah, saj pomaga odstranjevati odvečni estrogen iz telesa.

Uporabna dela

List in korenina.

Čas za nabiranje regrata

Uporabni deli regrata v zdravilne namene so korenina in listi. Korenine nabiramo maja, junija in jeseni. Mlade liste nabiramo spomladi. Tako korenine kot liste tudi posušimo in uporabimo za čaje. Iz njih pripravljajo tudi izvlečke za pitje, kapsule in tablete.
A zagotovo regratove liste v tem letnem času najpogosteje uživamo kar sveže, v solatah. Tako listi kot cvetovi so zelo okusni tudi, če jih skuhamo na pari s špinačo. Iz listov lahko iztisnemo sok, korenino pa prepražimo in uporabimo za pripravo napitka, ki ga imajo nekateri za kavni nadomestek (brez spodbujevalnega učinka kave). Korenine in listi vsebujejo veliko fruktoze in inulina (prehranske vlaknine), grenčine (seskviterpenske laktone), fenolne kisline ter sterole. V listih so tudi flavonoidi, kalijeve soli in kumarini.

Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu.

Od solate do izvlečka

Poparek pripravimo tako, da dve čajni žlički zdrobljenih korenin in listov prelijemo s skodelico vrele vode. Namakamo 10 minut in popijemo dve skodelici na dan, uro po kosilu in večerji. Priporočajo ga pri motnjah v delovanju ledvic, ledvičnih in žolčnih kamnih, proti zastajanju vode in celulitu ter za pomoč pri odpravljanju čezmerne teže. Namesto tega lahko uživamo izvleček na osnovi regrata, in sicer tako, da ga pijemo po navodilu po opoldanskem obroku. Uživamo lahko tudi kapsule (300 mg) na osnovi regrata, ki jih jemljemo tako, da trikrat na dan vzamemo po kapsulo z vodo.

Za krepitev delovanja jeter, pri hepatitisu, endometriozi in tudi pri žolčnih kamnih priporočajo 500 miligramov pripravka iz regratove korenine v prahu dvakrat na dan. Enake količine najdemo tudi v nekaterih kombiniranih izdelkih, ki pospešuje odstranitev ali zavirajo nalaganje maščob. Namesto tega lahko zaužijemo tudi eno ali dve žlički tekočega regratovega izvlečka trikrat na dan.

Proti zaprtju spijemo skodelico regratovega čaja trikrat na dan.
Pri slabokrvnosti pa zjutraj in zvečer spijemo žličko svežega regratovega soka ali tinkture s pol kozarca vode. Sveži sok iz regrata pripravimo tako, da tri pesti svežih listov prelijemo s 50 mililitri vode in jih v mešalniku dobro zmeljemo. Nastali sok odcedimo oziroma filtriramo in hranimo v hladilniku.
Sveži sok pospešuje krvni obtok, izločanje vode in olajšuje prebavo. V ta namen ga lahko jemljemo trikrat na dan po eno jedilno žlico. Svež regratov sok ali tekoč izvleček vedno zaužijemo z vodo. Kapsule ali tablete z izvlečkom regratove korenine lahko jemljemo s hrano ali brez nje.

Raba v prehrani

Rabi se v glavnem v solatah in juhah, pražene korenine in njihovi izvlečki pa so kavni nadomestek. Vsebuje več vitamina A kot korenje. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, te se lahko dodajo živilom v majhni količini z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin, a za regrat še niso določene. Pri nas spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana. Regrat ima pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa in je zelo primeren za zelenjavno-sadne poste. Steroli v regratovih listih spodbujajo nastanek in izločanje žolča, s čimer pospešijo izločanje strupov iz telesa. Ker regrat vsebuje tudi kalij, ni nevarnosti, da bi zaradi njegovih diuretičnih učinkov telo trpelo pomanjkanje tega minerala. Uživanje regrata je priporočljivo za ženske, ki si želijo pridobiti ali ohraniti lepo postavo, saj regrat spodbuja hujšanje in pomaga odpravljati celulit.

Regratovi listi so s svežim, rahlo grenkim okusom tudi prava kulinarična poslastica. Pripravljamo jih lahko enako kot špinačo, zelo okusni pa so tudi surovi, v solati. Iz regratovih listov lahko tudi iztisnemo sok. Korenina regrata je odlična, če jo prepražimo in uporabljamo za pripravo toplega napitka. Učinek in priprava toplega napitka iz regratovih korenin je podobna kavi. Poznamo tudi regratov med.

Zeliščna raba

Je diuretik, žene na vodo, laksativ, spodbuja odvajanje blata, holagog, spodbuja izločanje žolča, in antirevmatik, zdravi revmo. Po ljudskem izročilu se uporablja proti zastoju seča in ledvičnim kamnom, saj močni sečni tok potegne ledvični pesek s seboj, prebavnim motnjam in zaprtju zaradi lenega črevesja in slabega izločanja prebavnih sokov, saj pospešuje delo vseh izločevalnih žlez: v želodcu se izloča več kisline, v dvanajstnik pa se izceja več žolča iz jeter in sokov iz trebušne slinavke, žolčevodnim in jetrnim boleznim, tudi ob žolčnih kamnih, vnetju žolčnika, zlatenici in za lajšanje začetnih stopenj ciroze jeter ter mišičnemu revmatizmu, obrabljenim sklepom, ledvenemu useku in vnetju išiasa.

Odmerek čaja

Regratov čaj, pripravljen kot poparek iz 4 do 10 gramov posušenih listov oziroma kot poparek ali prevretek iz 2 do 8 gramov posušenih korenin do 3-krat na dan.

Novejša dognanja

Na živalih so preverili nekatere farmakološke lastnosti, to pa še ne pomeni, da so pri ljudeh enako izrazite. Listni izvlečki močneje ženejo na vodo kakor koreninski, oboji pa so po učinku primerljivi sintetičnemu diuretiku furosemidu. Učinkujejo zmerno protivnetno. Znižajo krvni sladkor s spodbujanjem beta celic trebušne slinavke podobno kot sintetični antidiabetik tolbutamid. Delujejo tudi protitumorno, najbrž na enak način kot protitumorni polisaharidi, na primer lentinan. Pri ljudeh so z mešanico čajev, katerih sestavina je bil tudi regrat, zdravili virusni hepatitis, virusno vnetje jeter.

Stranski učinki in strupenost

Lahko povzroči alergične reakcije, alergična zmogljivost je šibka, imajo pa jo vsebujoči seskviterpenski laktoni. V običajnih odmerkih ni strupen.

Prepovedi in opozorila

Poročajo o alergiji za regratov dotik. Ni znano, da bi do alergičnih reakcij prišlo tudi po zaužitju, so pa te možne pri preobčutljivih posameznikih. Precej se lahko zveča delovanje drugih diuretikov, prav tako pa vpliva na zdravilsko zdravljenje sladkorne bolezni. Niso znane težave zaradi uživanja regrata med nosečnostjo.

Lekarniško mnenje

Je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo, vendar je na voljo le malo strokovnih izsledkov, ki bi upravičili čislanje droge. Kemična sestava in farmakološke raziskave na živalih kažejo, da je praktično nestrupen, vendar se pretirana raba – čezmerni odmerki in čezmerno jemanje – odsvetuje. Pri žolčnih in revmatičnih težavah priporočamo 4- tedensko kuro spomladi in jeseni. Pri želodčnih težavah, ki jih povzroča pomanjkanje kisline, pijte čajni napitek pol ure pred jedjo. Pri ledvičnem pesku je možno uporabiti vodni šok: čajni napitek dopolnite z vodo do poldrugega litra in popijte vso količino v 15-20 minutah.

Regratovi listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu.

Uživanje regrata

• krepi delovanje jeter.
• pomaga zdraviti hepatitis.
• pomaga odpravljati žolčne kamne.
• blaži težave pri endometriozi.
• pomaga odvajati vodo iz telesa.
• ima anticelulitni učinek.
• znižuje raven sladkorja v telesu.
• čisti organizem.
• niža raven estrogena v telesu.

Regrat razstruplja telo

• Kot smo povedali že v uvodu, je najbolj znan učinek regrata spodbujanje odvajanja vode. Raziskave na živalih so za zdaj potrdile diuretične sposobnosti regrata.
• Učinkuje na žolčnik in jetra, spodbuja nastanek ter izločanje žolča, kar pomaga pri razstrupljanju in čiščenju telesa. Zaradi razstrupljevalnega učinka naj bi regrat ugodno vplival tudi na kožo in na nekatere revmatične težave.
• Ker regrat spodbudi jetrne sposobnosti za odstranjevanje odvečnega estrogena iz telesa, naj bi pomagal ženskam, ki jih mučijo tovrstne zdravstvene težave (endometrioza, ciklične bolečine v dojkah), povrniti hormonsko ravnovesje.
• Regratova korenina deluje kot blago odvajalo, zato si lahko kot ne premočno zdravilo proti zaprtju pripravimo regratov čaj.
• Rastlina tudi poveča telesne sposobnosti za vsrkavanje železa, bodisi iz hrane bodisi iz prehranskih dopolnil, zato je v nekaterih primerih koristna pri slabokrvnosti.
• Starejše raziskave nakazujejo, da bi utegnil biti regrat koristen tudi pri zdravljenju raka. Japonci so patentirali suho zamrznjeni izvleček regratove korenine, s katerim zdravijo tumorje. Kitajci pa regratove izvlečke uporabljajo za zdravljenje raka dojk (ta pristop so potrdili pozitivni izidi študij na živalih). A za dokaz učinkovitosti pri različnih vrstah raka bi bile seveda potrebne nadaljnje raziskav in klinične študije.
• Z raziskavami na živalih so leta 2001 ugotovili, da zeliščni pripravek, ki vsebuje regrat, pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja in bi torej utegnil koristiti pri zdravljenju sladkorne bolezni.

Regrat s krompirjem

Sestavine za 4 osebe:

• 200 do 300 g mladega regrata
• 200 do 300 g krompirja
• 1-2 jajci
• kis, sol, sesekljan drobnjak

Priprava: regrat očistimo in dobro operemo. Krompir skuhamo v lupini, kuhanega olupimo in še toplega narežemo na rezine ter damo na regratove liste. skuhamo in narežemo jajca, dodamo kis, po potrebi še sol in s takim prelivom zabelimo regrat, preden ga ponudimo. Solato lahko potresemo s sesekljanim drobnjakom.
Jed na osebo vsebuje približno: 3,4 g beljakovin, 12,3 g ogljikovih hidratov, 5,4 g maščobe in 105 kilokalorij.

Regratova juha

• 20 dag regrata
• 1 l čiste zelenjavne juhe
• 1 strok česna
• oljčno olje
• sol
• poper
• muškatni orešček
• zmleti mandlji

Regrat nekaj minut kuhajte v čisti zelenjavni juhi. Ohladite. Na ponvi na olivnem olju prepražite česen. Dodajte mandlje. Vse skupaj stresite v regratovo juho. Mešanico pretlačite s paličnim mešalnikom ali ročno. Dodajte začimbe. Postrežete. Juhi lahko dodate kislo smetano ali kruhove kocke.

Omleta z regratom

• 250 g regratovih listov
• 2 žlici oljčnega olja
• 1 čebula
• 350 g šampinjonov
• 5 jajc
• 85 g parmezana v kosu ali tofuja

Šampinjone narežite na drobne kockice. Nasekljajte čebulo in jo pražite na olju, dokler ne postane mehka. Dodajte šampinjone, nekaj časa pražite, nato dodajte še regrat. Pražite tako dolgo, da listi postanejo na videz kuhani. V skledi zmešajte jajca. Posolite jih in popoprajte. Z njimi prelijte regrat na štedilniku. Pecite toliko časa, da postane omleta zlato zapečena, nato naribajte nanjo sir oziroma ji dodajte tofu. Omleta je okusna tako topla kot hladna.

JOŽE MAJES SVETUJE

Enolična prehrana vodi v pomanjkanje selena

Selen je nujen za pravilno delovanje nekaterih encimov in ščitničnih hormonov. Celicam nudi zaščito pred oksidativnim stresom in je odlično sredstvo v boju proti raku. Pomanjkanje selena lahko povzroči nastanek srčno-žilnih bolezni, bolezni ledvic, raka, neplodnost ter težave s kožo in lasmi. Selena lahko primanjkuje ljudem z enolično prehrano, tudi strogim veganom, ki ne upoštevajo vseh pravil tovrstne prehrane in posameznikom, ki se držijo strogih diet.

Funkcija selena

Vloga selena v telesu je nadvse pomembna, saj skrbi za pravilno delovanje življenjsko nujnih encimov in beljakovin ter antioksidativnih mehanizmov. Nujen je za pravilno delovanje imunskega sistema in ima skupaj z jodom pomembno vlogo pri delovanju hormonov ščitnice. Reguira celično rast in ima vlogo pri nastajanju semenčic. Poleg tega pripeva k ohranjanju zdravih las in nohtov.

Selen nas ščiti pred rakom

Selen so sprva uporabljali za zdravljenje prhljaja, številne študije pa so nato potrdile neposredno protitumorno delovanje tega elementa. Še posebej učinkovit naj bi bil pri preprečevanju raka na koži, pljučih, prostati in črevesju. Ugotovljeno je bilo, da selen v povezavi z vitamini C, E in beta-karotenom v telesu preprečuje nastanek kemičnih reakcij, katerih rezultat so prosti radikali, ki poškodujejo DNK in povzročajo nastanek rakavih celic oz. tumorjev. Še več, selen preprečuje tudi razmnoževanje molekul poškodovanega DNK-zapisa ter pospeši okrevanje pecientov z rakom. V kombinaciji z vitamini A in E namreč zmanjša negativne učinke kemoterapije na telo ter izboljša njeno učinkovitost. Več o tem si preberite tukaj.

Kje ga najdemo?

Selen je mikroelement, ki se nahaja v zemlji. V živilih se pojavlja v različnih oblikah: v rastlinskih živilih v obliki selenometionina, v živalskih pa v obliki selenocisteina. Najdemo ga tudi v anorganskih oblikah, npr. kot natrijev selenid in natrijev selanat. Njegova količina v živilih je vezana na koncentracijo selena v zemlji, iz katere zrase rastlina oziroma živalska krma. Med najbogatejše vire selena sodijo: morska hrana, meso, in jajca. V manjših količinah ga najdemo tudi v sadju, žitu, oreščkih in zelenjavi.

Koliko selena potrebujemo?

Mladostniki nad 15 let in odrasli potrebujejo od 30 do 70 mikrogramov selena na dan. Ker je skoraj nemogoče vedeti, koliko selena smo zaužili s hrano, mnogi strokovnjaki priporočajo jemanje prehranskih dopolnil. Še najbolje je, da se odločite za takšna, ki imajo poleg selena še kombinacijo vitaminov in mineralov, ki še izboljšajo njegovo protirakavo delovanje.

Ko nam ga primanjkuje …

Pomanjkanje selena se kaže v različnih oblikah: kot težave s srcem ali ledvicami, rak, ateroskleroza, pa tudi izpadanje las, spremembe na koži in neplodnost. Ob hudem pomanjkanju lahko pride do nastanka Keshanske bolezni, to je vrste kardiomiopatije. Pomanjkanje selena najbolj tvegajo tisti, ki uživajo enolično prehrano, strogi vegani in posamezniki, ki se držijo strogih diet (predvsem nizkoenergijskih in diet z malo beljakovinami).

Jože Majes svetuje

Kaj jesti, ko ste bolni

Ni “zdravilna“ samo juhica, ki je prva hrana, na katero pomislimo, ko kuhamo za bolnike. Na seznam hrane in pijače, ki bi jo lahko uvrstili na jedilnik v primeru prehlada ali gripe, se poleg goveje ali kokošje juhe lahko uvrsti še veliko živil. Juha je ob prehladu idealna, ker hkrati poskrbi za prepotrebno tekočino in hkrati v telo vnaša hranilne snovi. Na jedilnik bi se moralo uvrstiti tudi sadje in zelena zelenjava. Pomaranče, grenivka, jagodičevje in kivi so bogati viri vitamina C, tako kot rdeča paprika in cvetača. Vitamin C pomaga zmanjšati prehladne znake in skrajšati potek prehlada. Česen, čebula in por imajo veliko sestavin, ki krepijo imunski sistem, in lastnosti, ki pomagajo pri zamašenih sinusih. Losos, tuna, skuša in ostrige so živila, bogata z omega 3 kislinami, ki preprečujejo vnetja, ki lahko še dodatno oslabijo vaš imunski sistem med prehladom. Kava in čaj vsebujeta antioksidante, ki se zoperstavljajo prehladu. Čaju lahko dodate še žličko medu in svež ingver. Ingver blaži bolečine in je blago pomirjevalo. Med pa bo na grlu ustvaril zaščitno plast. V temni čokoladi in rdečem vinu se nahajajo antioksidanti, ki blažijo simptome prehlada. Ob tem je seveda treba dodati, da se vinu raje izognite, če jemljete kakršna koli zdravila. Oreščki in semena so idealen vir cinka, poleg tega pa vsebujejo tudi vitamin E, ki pomaga pri hitrejšem prebolevanju okužbe. V času prehlada in gripe se izogibajte ocvrti in predelani hrani, kolikor je to le mogoče. Njena hranilna vrednost je zelo nizka, poleg tega vsebuje veliko maščob. Vir: zurnal24.si

Zdrava veganska vroča čokolada

Sestavine: 5 dcl mandljevega mleka ¼ skodelice chia semen, namočenih v ½ skodelice vode 3 žlice kakava v prahu 1 žlica mesquita v prahu 2 žlici stopljenega kakavovega masla pol manjšega zrelega avokada agavin sirup, yacon sirup ali kokosov sladkor po okusu Priprava: Vse sestavine zmešamo v blenderju, razdelimo v dve skodelici in postrežemo.

5 zdravih prazničnih presnih prigrizkov

Zdravi in nabiti z energijo. Brez peke, brez umazanije, brez glutena. In najboljše, pripravljeni v le nekaj minutah. Vzljubili jih boste in vzeli s seboj povsod! 1. Lahke kroglice s kokosom in limeto Izberite jih, kadar si zaželite lahkega, osvežujoče zajtrka ali malice. Bogati z vlakninami bodo poskrbeli za vašo energijo čez ves dan, njihova priprava pa je otročje lahka. Potrebujete le pest indijskih oreščkov, dateljnov in mandljev, ki jih zmiksate skupaj z limetinim sokom in ščepcem soli, oblikujete v kroglice in povaljate v kokosovih kosmičih. 2. Nuteline energijske bombice Čeprav bi zagotovo z veseljem polizali tudi žlico same nutele, tokrat sprejmite kompromis in okusni kremi primešajte še malo zdravja. Potrebujete nekaj žlic medu, praženih lešnikov, lanenih in chia semen, ovsene kosmiče brez vsakršnih dodatkov, vanilijino aromo in sol. Vse sestavine zmiksate in ohladite, nato pa oblikujete majhne, a energijsko bogate kroglice. Odličen prigrizek pred ali po vadbi. 3. Sladkorčki iz indijskih oreščkov Za vse, ki ne morete nehati misliti na sladke piškote … Prigrizek iz mešanice indijskih oreščkov in dateljnov, ki ga za piko na i lahko okrasite z barvnimi mrvicami, vas bo po okusu spominjal na slasten keks s karamelo. Privoščite si ga ob jutranji kavi ali ga postrezite ob prijetnem prijateljskem večernem druženju. 4. Prigrizek iz brusnic in pistacije Osnovi iz brusnic, naravnih antioksidantov, in pistacij dodajte še lanena semena, datlje, med in ovsene kosmiče, po želji pa tudi chia semena in – če ste res nepopravljivi sladokusci – čokoladne mrvice. Okusen in hranljiv prigrizek vas bo z energijo zalagal ves dan, ne glede na to, ali ga boste preživeli v kaotični pisarni ali na maratonu. V hladilniku bo zdržal do 14 dni. 5. Arašidovo maslo in marmelada … … na bolj zdrav način. Brezglutenski, veganski in sestavljeni iz le štirih elementov. Skodelico sončničnih in bučnih semen zmešajte z 1,3-kratnikom rozin in ščepcem soli. Postrezite po polurnem ohlajevanju v hladilniku. Poleg vašega želodca vam bo hvaležna tudi vaša denarnica. Oh, in seveda otrok v vas. Vir: druzina.enaa.com

5 nasvetov za zdravo prehranjevanje, ko ste v stiski s časom

Praktični nasveti, s pomočjo katerih se boste lahko, kljub pomanjkanju časa, prehranjevali zdravo. 1. Zajtrk za uspešen začetek dneva Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva, saj ne le poskrbi za uspešen zagon metabolizma, temveč vam tudi da energijo za uspešen začetek dneva. Zato si za prvi dnevni obrok izberite živila, ki vas bodo prijetno nasitila in preprečila prehiter dvig krvnega sladkorja (zaradi česar bi se kaj hitro lahko počutili le še bolj lačni in utrujeni). Dober izbor so jajca, kos polnovrednega kruha in kozarec sveže stisnjenega pomarančnega soka; ali ovseni kosmiči kuhani na mleku in čajna žlička arašidovega masla; ali pa grški jogurt s sadjem. 2. Privoščite si več obrokov dnevno Zelo pomembno je, da dnevno zaužijete več manjših obrokov, ki si jih enakomerno porazdelite čez dan. Tako boste imeli vedno dovolj energije, pa tudi napadom lakote in prenajedanju se boste izognili. Nenazadnje pa boste s tem poskrbeli tudi za to, da bo vaš metabolizem nenehno v pogonu, zaradi česar boste imeli tudi manj težav z odvečnimi kilogrami. 3. Hrano si pripravite vnaprej Če vam zaradi delovnih obveznosti v službi pogosto zmanjka časa za to, da bi se odpravili na kosilo in si privoščili zdrav obrok, bo najbolje, če si ga boste prinesli kar s seboj. Hrano si lahko pripravite že dan prej ali pa si za vikend pripravite več obrokov hkrati za teden vnaprej, jih razporedite v posodice, shranite v hladilnik, nato pa si iz njega vsako jutro, tik pred odhodom v službo, vzamete željen obrok. 4. Če jeste zunaj, pazite kje in kaj jeste Če boste jedli v restavracijah, si izberite tiste, za katere veste, da vam lahko ponudijo zdrave in uravnotežene obroke, ki naj bodo sestavljeni iz kvalitetnih beljakovin (zrezek ali riba na žaru), ogljikovih hidratov (rjav riž, sladek krompir), zdravih maščob (olivno olje, avokado, oreščki) in veliko zelenjave. Tako boste siti, zadovoljni in polni energije za nadaljnje delo. 5. Ne pozabite na tekočino! Da bi telo lahko ustrezno delovalo, mu morate poleg hrane zagotoviti tudi dovolj tekočine. Čeprav je nekaj dobite že s hrano, to ne bo dovolj, zato je morate nekaj zaužiti tudi samostojno, najbolje v obliki vode ali nesladkanih čajev. Priporočeno je, da zaužijete 1 l na 25 kg telesne teže, če ste telesno aktivni pa še malce več. Vir: lifestyle.enaa.com

Rakotvorna molekula Neu5Gc

Strokovnjake je zanimalo, zakaj so ljudje, ki jedo rdeče meso, bolj podvrženi nekaterim vrstam raka, kot tisti, ki jedo perutnino. Za karcinogenost, ki jo pripisujemo rdečemu mesu, je morda kriv poseben sladkor. Gre za molekulo Neu5Gc, ki jo najdemo v govedini, svinjini in jagnjetini. Tako so zaključili strokovnjaki iz Univerze v Kaliforniji. Prepozna jo kot tujek Že v preteklih študijah so ugotovili, da se molekula Neu5Gc lahko absorbira v človeškem tkivu. Ker je rdeče meso bogato z omenjeno molekulo, so strokovnjaki predvidevali, da bi bilo lahko prav rdeče meso potencialno karcinogeno. Telo namreč molekulo prepoznava kot tujek in ob njenem vnosu začne proizvajati protitelesa za obrambo pred molekulo. Tako so znanstveniki začeli dodajati molekulo miškam in ugotovili, da so imele za petkrat več možnosti za nastanek tumorjev. “Do sedaj smo imeli le neposredne povezave med rakom in Neu5Gc. Zdaj smo povezavo prvič neposredno dokazali, kaj se z molekulo dogaja v človeškem telesu in kako krmljenje s tem sladkorjem vpliva na večje število tumorjev pri miših,” pravi vodja raziskave Ajit Varki. Prepričan je, da bi molekulo lahko povezali tudi z nekaterimi drugimi boleznimi, denimo z arteriosklerozo in sladkorno tipa 2. Vir: zurnal24.si

Kako sušimo zdravilne rastline?

Ko rastlino utrgamo, preneha v njej življenje. Začne se razkrojevalno delo kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogostejši način preprečitve je sušenje. S tem rastlini odvzamemo vodo, s tem pa onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razvoj, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati. Rastline imajo precej vode. Korenine in zeleni deli 70 do 85% vode leseni deli do 50% plodovi 10 do 15% mesnati plodovi pa celo do 95% (borovnice) Za domače potrebe sušimo rastline na soncu, peči in v senci. Na soncu sušimo le lubje, korenine, nekatere plodove in semena. Izjema je bezgovo cvetje, katerega tudi sušimo na soncu. Poleti sušimo: cvetje 3 do 8 dni listje 3-6 dni korenine, lubje 14 dni Jeseni in spomladi pa čas sušitve podvojimo. Pazimo na sušenje na peči kjer temperatura ne sme preseči 70 stopinj. Peč naj bo toliko topla, da nas ne peče v roko. Posušene zdravilne rastline hranimo na suhem prostoru v papirnatih vrečkah. Zeli kot so baldrijan, melisa, meta vsebujejo močno dišeče hlapno olje zato morajo biti še posebaj dobro zaprte (najbolje je v pločevinastih škatlah ali kozarcih). Ko shranjujemo čaje napišemo na vrečko oz. kozarec kakšno zel vsebuje in za kaj jo uporabljamo. Napišemo tudi datum. Po enem letu zelišča izgubijo svojo vrednost, predvsem dišeče snovi.