Koprive za zdravje in pomladno razstrupljanje

Koprive in njihova zdravilnost je znana že večini od nas, so zastonj in rastejo za skoraj vsako hišo, še vedno pa se ob koprivah verjetno najprej spomnimo na to, da pekoče ‘kopanje’ v njih odganja revmo. Celo latinsko poimenovanje, Urtica, pomeni ‘skelenje’.

Počasi končno prihaja sezona kopriv! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče (pa tudi veliko več druge izbire nam takrat ponuja rastlinski svet).

V Sloveniji uspevata velika in mala kopriva. Prva je za razliko od slednje trajna rastlina in ima bolj podolgovate liste, medtem ko so listi male koprive bolj okrogle oblike. Mrtve koprive z omenjenima vrstama nimajo nič skupnega in jih z njima druži le ime, ki temelji na podobnih listih.
Podrobnejši pogled v sodobne knjige o zdravilnih zeliščih pokaže, da kopriva odvaja vodo in učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, lajša revmatične in sorodne težave s sklepi, saj zmanjšuje vnetna stanja v telesu. Je tudi ena od najkoristnejših rastlin za pomoč pri težavah s povečano prostato. V sezoni rasti, ki je v primeru kopriv od zgodnje pomladi do poletja in zatem spet jeseni, nabiramo poganjke rastlin, ki jih uporabljamo sveže ali jih posušimo in smo tako s koprivami dobesedno preskrbljeni leto in dan.

Nabiranje kopriv

Pri nabiranju ponavadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav. Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo (ki sicer ni strupena, a tudi tako blagodejna za telo ne), si pomagamo z odtrganim steblom. Medtem ko ima mrtva kopriva okroglo, je steblo velike koprive štirioglato. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih delavnicah uči Dario Cortese: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče!

Kopriva v prehrani

Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste koprive. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Lahko jih tudi sočimo, a za to potrebujemo dober polžast sokovnik, takšen sok pa je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi).

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

Zunanja uporaba kopriv

Tudi zunanja uporaba ima številne namene in koristi. Odlične so npr. za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. V ta namen jih pripravimo isto kot zgoraj opisan čaj – z njim nato po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemeroidov. Z zunanjo uporabo pripravka iz kopriv so si blizu tudi rastline v biodinamiki, saj tam kopriva velja za eno od najbolj uporabnih rastlin za gnojenje in zaščito rastlin.

Protirevmatska kopriva

Verjetno je zelo malo ljudi, ki nikoli v življenju niso občutili pekočega dotika koprive. Pri nas uspevata dve vrsti. Obe sta zdravilni oziroma uporabni v kulinariki. Mala kopriva je visoka do 50 centimetrov in je enoletna rastlina, medtem ko velika kopriva zraste do 150 centimetrov in je trajnica. Obe vrsti sta zelo pogosti in ju največkrat najdemo v bližini hiš in hlevov, po grobljah, ob poteh, jarkih in živih mejah. Koprivo poznamo pod različnimi imeni: žagalica, žarna kopriva, žarnica, žgoča kopriva, ožarnica …

Učinkovine koprive: velike količine rudninskih snovi, zlasti železa, pa tudi acetilholin, metanojska (mravljinčna) kislina, histamin, vitamini, klorofil, encimi in snovi, ki znižujejo količino krvnega sladkorja.

Uporaba in zdravilnost: listi se uporabljajo za spodbujanje celotne telesne presnove. Tako so pomembna sestavina mnogih čajnih mešanic za zdravljenje protina in revmatskih obolenj ter žolčnih in jetrnih težav. Koprivni listi so tudi sestavni del v čajih za spomladanske ali jesenske čistilne kure. Tudi sami dajo okusen zdravilen čaj, ki pospešuje izločanje seča, uporaben pa je tudi pri težavah s prostato.

Napotek za pripravo koprivnega čaja: dve zvrhano polni čajni žlički posušenih koprivnih listov prelijemo s 125 mililitri vrele vode, kuhamo še pet minut in nato odcedimo. Mlačen čaj pijemo v manjših požirkih, zjutraj in zvečer po eno skodelico. Kura naj traja štiri do osem tednov. Pri degenerativni bolezni sklepov, revmi, žolčnih in ledvičnih kamnih priporočamo čajno mešanico iz: 20 gramov listov koprive, 20 gramov korenine in zeli regrata, 10 g preslice, 5 g brezovih listov, 5 g šipkovih plodov.

Dve zvrhani čajni žlički mešanice prelijte s 125 mililitri vrele vode, pustite stati 15 minut, nato precedite. Čaj iz koprive pijte tri tedne, in sicer trikrat na dan po eno skodelico.

Uporaba v koprive prehrani: kopriva je dobrodošla tudi v kulinariki. Iz nje lahko pripravimo okusno juho, uporabimo jo kot nadomestek za špinačo in pri pripravi omlet.

Kaj vsebujejo koprive?

Pravijo, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo, in je ne bi vsebovala tudi kopriva. Izstopa predvsem po vsebnosti kalcija (vsebuje ga do petkrat toliko kot kravje mleko) in magnezija, ki ga skoraj nobena divja, kaj šele gojena rastlina nima toliko kot kopriva. V njej je približno enaka količina železa kot v špinači, ob tem pa še vrsta drugih rudnin, vključno z mikroelementi.

Vsebuje več beta karotena in vitamina C kot večina gojene zelenjave in niti drugih vitaminov ji ne manjka, tako kot ne različnih karotenoidov, flavonoidov, organskih kislin, fitosterolov, lektinov in drugih bioaktivnih snovi, med katerimi ne gre zanemariti vloge klorofila. Ta je namreč protiutež manj želenim snovem v koprivah, namreč nitratom. Kopriva kot velika ljubiteljica z dušikom dobro založenih tal vsrka veliko nitratov in jih pretvarja v aminokisline. To je z beljakovinami ena najbolj založenih vrst zelenjave, saj jih vsebuje do okoli sedem odstotkov. Nitratov je toliko več, kolikor močneje pognojena so tla. Ker pa klorofil v črevesju zavira pretvorbo nitratov v kancerogene nitrozamine, zmanjšuje njihov škodljivi učinek.

Koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo žgoči laski. Ti izgubijo pekoč učinek, če liste zmanemo z rokavicami ali skuhamo.

Kaj prinašajo telesu koprive?

• boljše počutje
• močnejši imunski sistem
• boljšo in čistejšo kri
• krepkejše in bolj živahno ožilje
• bolj učinkovito presnovo
• bogatejšo črevesno floro
• telo brez odpadnih snovi presnove
• veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
• manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
• boljše delovanje jeter in žolčnika
• zdrave telesne žleze

Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

Koprivni smoothie-ji

Pomladno prebujanje

• sok štirih pomaranč (ali kar cele pomaranče)
• pest mladih listov kopriv
• pest regrata
• voda po potrebi

Zelenko

• 3 jabolka
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica ječmenove trave ali alge spirulina v prahu (po želji)

Energik

• 2 banani
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica konopljinih proteinov v prahu (po želji)

Juha s koprivami in čičerko

Čičerko skuhamo posebej. V lonec vlijemo skodelico vode in dodamo tri zvrhane skodelice koprivnih vršičkov. Zavremo in ne kuhamo več kot minuto ali dve. Nato posodo odstavimo z ognja in koprive s tekočino vred zmešamo s paličnim mešalcem.
V drugi posodi segrejemo malo oljčnega olja in na njem zarumenimo drobno narezano čebulo. Prilijemo koprivno goščo, dodamo ščep soli, pol žličke naribanega muškatnega oreška in nekaj strtih strokov česna. Po potrebi prilijemo še malo vode, da juha ne bo pregosta. Ugasnemo ogenj in pokrito posodo pustimo okoli pet minut. Po želji lahko v juho vmešamo skodelico kisle smetane. Nato damo juho v skodelice in v vsako dodamo nekaj žlic kuhane čičerike. Potresemo z drobno narezanim peteršiljem, drobnjakom ali čemažem.

Sufle s koprivami

Sestavine za 2 osebi:

• 300 g mlade koprive
• 100 ml delno posnetega mleka
• 20 do 30 g moke
• 25 g naribanega edamca
• 4 beljaki
• poper in sol po okusu

Priprava: mlade koprive skuhamo in v mešalniku zmešamo. Primešamo mleko, moko, sol, poper in sir. Beljake stepemo v trdi sneg, ki ga pazljivo vmešamo v maso. Napolnimo model za narastke in pečemo v pečici pri 180 °C 30 minut ali toliko časa, da narastek zarumeni.
Jed na osebo vsebuje približno: 14 g beljakovin, 11 g ogljikovih hidratov, 4 g maščobe in 135 kilokalorij.

Priprava poparka

Žlico ne predrobno zdrobljenih suhih listov kopriv ali žličko zmletih suhih koprivnih korenin poparimo s skodelico (2 do 2,5 decilitra) vode, pustimo pet do deset minut in precedimo. Pijemo neoslajeno trikrat na dan. Poživljajoče, krepilno in zdravilno moč koprivnega napoja lahko okrepimo z malo medu, vendar šele, ko se poparek nekoliko ohladi.

Koprivna voda za masažo lasišča

Zavremo 200 ml vode ter dodamo 4 do 5 žlic čim drobneje zrezanih ali strtih suhih koprivnih korenik. Na zmernem ognju kuhamo nekaj minut, nato odstavimo z ognja ter pustimo 15 minut. Precedimo, prilijemo 50 ml etanola in shranimo v temnih stekleničkah na hladnem. Pripravek, ki spodbuja rast las, vtremo v lasišče po umivanju las in ga ne spiramo z vodo.

Ne preveč!

Če pojemo preveč jedi s koprivami ali če jih jemo prepogosto, učinkujejo odvajalno. Kopriva je zelo ‘ognjena’ rastlina in ob redni uporabi v večjih količinah, če na primer spomladi pojemo skoraj vsak dan skodelico kuhanih kopriv, povzroča zgago in splošen presežek toplote v telesu. Podobno velja za dolgotrajno uživanje koprivnih poparkov. Zato niti s tako zdravo rastlino, kot je kopriva, ne pretiravamo. Lahko jo sicer uživamo redno, a po malem. Celo tisto, kar je najbolj koristno, lahko v presežkih škodi.

HRAST KOT ZELIŠČE

• 1/2 l vode
• kašika hrastove kore

Hrast | Zdravlje

Hrastovi listovi u vinu:

Žir hrasta

Kako se pravi kafa od žira hrasta

Koprive premagajo kopico zdravstvenih tegob

Koprive vsebujejo več vitamina C kot večina gojene zelenjave, poleg tega pa v njih najdemo za polovico več kalcija kot v mleku, desetkrat več železa kot v špinači, polne pa so tudi številnih, sicer redkih mineralov (med njimi izpostavljamo bor, titan, nikelj). Poleg tega so koprive še prava zakladnica klorofila, flavonoidov, fitosterolov in vitaminov B-kompleksa. Vsebujejo približno sedem odstotkov beljakovin.

Kot svetuje Dario Cortese, so pri koprivi najokusnejši mladi poganjki, ki so tudi manj pekoči kot spodnji listi na rastlini.

Koprive poživljajo naše telo, hkrati pa ga tudi odlično razstrupljajo, saj iz njega odplavljajo odpadne snovi. Priporočamo jih revmatičnim in artritičnim bolnikom ter tistim, ki imajo težave z jetri, žolčnikom in ledvicami.

Koprive proti alergijam

Zdravilne lastnosti kopriv so poznane tako v zeliščarskih krogih kot tudi na področju homeopatije. Koprive odlično pomagajo pri številnih oblikah alergij, kot so astma, nahodi in druge.

V ta namen si lahko pripravimo čaj iz koprivovih listov: 1 do 2 žlički listov koprive prelijemo s skodelico kropa in počakamo 10 minut. Čaj pijemo po majhnih požirkih.

S koprivami proti artritisu

Koprive učinkovito blažijo boleče simptome artritisa, protina, revmatizma in obolenj mehkih tkiv, kot sta fibromialgija in tendonitis. Pitje čaja in uživanje oparjenih koprivovih listov pomaga tudi bolnikom z lupusom in drugimi avtoimunskimi boleznimi, ki se soočajo z bolečinami v sklepih. Kopriva med drugim deluje odvajalno, alkalizira telo ter ljudem s protinom pomaga odstranjevati sečno kislino, ki se nabira v sklepih, ter tako zmanjšuje bolečino.

Koprive pozitivno vplivajo na zdravje žensk

Kopriva vsebuje veliko železa in je zato v veliko pomoč pri slabokrvnosti in utrujenosti, dvema težavama, ki pogosto pestita ženske. Koprive prav tako pozitivno vplivajo na delovanje jeter in hormonsko delovanje. V pomoč so tudi nosečnicam, saj varujejo pred neželenimi krvavitvami in ščitijo plod. Koprive prav tako pozitivno vplivajo na proizvodnjo mleka pri doječih materah. Koprive med drugim blažijo tudi simptome predmenstrualnega sindroma ter vplivajo na enakomernejše izločanje menstrualne krvi.

Skrb za optimalno delovanje sečil

Uživanje kopriv ugodno vpliva tudi na zdravje sečil. Čaj iz kopriv je blag diuretik, zato spodbuja izločanje ter pomaga preprečevati nastanek ledvičnih kamnov. Koprive so prav tako v pomoč pri povečani prostati.

S koprivami do sijočih las in lepe kože

Koprive pomagajo tudi pri različnih oblikah kožnih obolenj, kot so ekcemi in akne. Z vtiranjem pripravka iz kopriv tudi učinkovito prekrvavimo lasišče, zaradi česar spodbudimo rast las ter vplivamo na njihovo večjo bujnost. Koprive lahko pomagajo tudi pri težavah s prhljajem ter hranijo lasišče.

Pripravek za sijoče lase:

Pest svežih listov koprive prelijemo s pol litra vrele vode, zmešamo s ¼ litra jabolčnega kisa in nalijemo v steklenico. Po vsakem pranju si lase temeljito natremo s pripravkom. Las po uporabi pripravka ne spiramo.
Koprive pomagajo pri prebavi

Ob različnih prebavnih težavah, kot so refluks, slabost in težave z napenjanjem si lahko pomagamo tudi z uživanjem kopriv.

Še več zdravilnih učinkov kopriv

Če si s pripravkom iz kopriv spiramo usta, lahko preprečimo vnetje dlesni in zobno gnilobo.

Pripravki, narejeni iz korenin kopriv, pomagajo otrokom, ki imajo težave z močenjem postelje.

S koprivami uničimo notranje parazite.

Koprive spodbujajo delovanje endokrinega sistema, vključno s ščitnico, vranico in trebušno slinavko.

Koprive premagajo kopico zdravstvenih tegob

GRENKULJICA, BRŠLJANASTA (Glechoma hederacea L.)

Druga imena: divji peršin, konderman, kopitnik, pikasta kopriva, popenec, povojček povoj Marije device, prisadna zel, srednjak, storičič, stračič, šmarni slak, vinska loza, vrednjak, zlata verižica, popenec, soldaški peteršilj, vrednik.

Družina: ustnatice

Učinkovine:čreslovine, grenčine, hlapno olje, kisline, holin, kalijev nitrat, sluz, smolo,sladkor, vitamin A inC.

Zdravilni učinki:proti kašlju in za celjenje ran, lajša želodčne in črevesne težave, driske, katarje, težave z mehurjem in ledvičnimi kamni, pomaga pri pomanjkanju želodčne kisline, kadar nam zaradi katarja v srednjem ušesu šumi, je rastlina nadvse učinkovita.

Kulinarika: Bršljanasta grenkuljica je dobrodošla z drugimi rastlinami v spomladanski solati za čiščenje krvi. Lahko jo dodamo juham kot primes marjetici, jetičniku, rmanovim, jegličevim listom ter listom dišeče vijolice.

Za zdravilne pripravke uporabljamo cvetočo zel. Nabiramo cvetje in liste ločeno. Na hitro jo posušimo na soncu in jo uporabimo za pripravo čaja, ki pomaga pri vseh vnetnih procesih dihalnih poti, sluznic in predvsem pri trdovratnem kašlju in astmi. Žlico zelišča poparimo z 1 litrom vode, pokrijemo ter pustimo stati 10 minut. Čaj pijemo čez dan do 3 skodelice. Pri bronhitisu jo lahko mešamo z dišečo perlo, ožepkom in lapuhom. Zunanje jo uporabljamo za gragranje pri zobobolu, vnetjih ustne, žrelne, nosne votline ter pri odprtih ranah kot so zmečkanine, urezi, ugrizih. Izpiranje s čajem, ki ga pripravimo tako, da v razmerju 1:1:1 bršljanasto grenkuljico, rman, žajbelj zavremo v1/4 litra vode, pomaga pri vnetju srednjega ušesa.

Kulinarika: Sv. Hildegarda nam svetuje, da naj bršljanasto grenkuljico uživajo zdravi in bolni pripravljeno kot špinačo, v juhah, kot prilogo h glavnim jedem, kot zakuho v juhah.

Sok od koprive i ekstakta kivija

Sok od koprive i ekstakta kivija

Sastojci:

• 80 vrhova mladih kopriva
• 5 litara vode
• 3 kg šećera \(može i vise)
• 3 limontusa
• 2 ekstrakta kivija

Sipati u flaše, i mogu se staviti u zamrzivač, pa po potrebi vaditi.

KOPRIVA

Osvjestimo se i više cijenimo ovu biljku

Kopriva (Žara) kao lijek Iako smo svi ponešto čuli o ljekovitosti koprive, ne znam koliko nas je svjesno toga, koliko je ona zapravo ljekovita. Članak je preveden sa engleskog, ime doktora na žalost je nepoznato. “Kopriva je jedna od najkorisnijih ljekovitih biljaka. Kad bi ljudi shvatili, koliko je ova biljka ljekovita, sadili bi samo koprive. Svi dijelovi koprive – stabljika, lišće, korijen i cvijet – imaju ljekovita svojstva. U drevna vremena kopriva je bila vrlo cijenjena. Švedski znanstvenik Abbe Kuenzle tvrdi, da bi kopriva odavno nestala sa lica zemlje, ako ne bi imala žalce. Životinje i insekti bi ju odavno pojeli.Jednom sam dao savjet majci sedmero djece, koja je od svog zadnjeg poroda patila od glavobolje i ekcema, da pije čaj od koprive. U kratkom vremenu riješila se ekcema i glavobolje. Pošto ekcem ima unutarnji razlog, treba ga liječiti uzimajući trave koje čiste krv. Kopriva je najbolja biljka za čišćenje i poboljšanje krvi. Pozitivno djeluje na gušteraču i pomaže snižavanju šećera u krvi. Kopriva liječi upale urinarnog trakta i stimulira rad crijeva. Zbog toga koprivu preporučuju kao dio proljetnog čišćenja organizma. U biljnoj medicini čaj od koprive se koristi za bolesti jetre i žući, za poremećaje sna, kod tumora slezene, za grčeve u stomaku, čireve, bolesti pluća itd. Čaj se pije 4 tjedna. Nemojte čaj zakuhati, jer će to uništiti dragocjene sastojke. Možete piti 1 čašu čaja od koprive svaki dan tokom cijele godine, radi prevencije. Čaj od koprive također je blagotvoran kod virusnih i bakterijskih infekcija. Ako imate manjak željeza u organizmu i osjećate se umorno i beskorisno, kopriva je to što Vam treba! Kopriva sadrži puno željeza, i uspješno se koristi kod anemije. Nakon određenog vremena, opet ćete se osjećati puni energije i zdravlja. Jednom mi je došla mlada žena, koja je izgledala anemično. Osim nedostatka željeza, imala je probleme sa želucem, žučnim mjehurom i patila je od glavobolje. Preporučio sam joj čaj od koprive. Nakon nekog vrjemena opet sam ju sreo, a ona mi je sa oduševljenjem rekla, kako joj je brzo pomogao čaj od koprive. Cijela se njezina obitelj okrenula prirodnom načinu liječenja. Čaj od koprive je diuretik i zbog toga se može koristiti kod vodene bolesti. Izgrađuje krv i zbog toga je dobrotvoran kod mnogih bolesti krvi. U kombinaciji sa drugim ljekovitim biljem, kopriva se može uspješno koristiti za liječenje leukemije. Ljudi, koji pate od alergije, uključujući peludnu groznicu, također bi trebali piti čaj od koprive. “Kopriva smanjuje osjetljivost na prehladu i pomaže kod reumatizma i gihta. Jedna moja pacijentica je patila od išijasa. Bila je pod medicinskom njegom 3 godine. Nakon toga, što je počela raditi kupke sa koprivom (200 gr koprive na jednu kupku), ozdravila je u roku 6 mjeseci. Jedna gospođa, stara 50 godina, imala je tako tanku kosu, da je morala nositi periku. Njoj sam preporučio da pere kosu sa posebnom smjesom, napravljenom od čaja od koprive i koncentrata korijena koprive. Poslušala je moj savjet i njezina kosa je sa svakim tjednom postajala sve gušća. Za zdravlje kose je vrlo dobrotvorna tinktura od koprive, koju je lako napraviti od korijena koprive, koju ćete iskopati u proljeće ili jesen. I ja svaki dan nanosim ovu tinkturu na vlasište – čak i kada putujem, nosim ju sa sobom. Vrijedi truda – nemam perut, a moja kosa je gusta, mekana i sjajna. Kopriva je jako korisna za bolesti krvnih žila, na primjer, Birgerovu bolest. Mnoge osobe bi mogle izbeči amputaciju noge, ako bi počele sa kupkom od koprive na vrijeme. Svaki grč, bilo gdje da se pojavio, ukazuje na lošu cirkulaciju. Kod takvih simptoma preporučuje se kupka sa koprivom. Kupka se također preporučuje kod koronarne bolesti srca. Uđite u kadu i okupajte područje srca sa toplim čajem od koprive. Dok to radite, nježno masirajte područje srca. Jednom mi se obratila 50-godišnja žena iz Bavarske. Žena je već 28 godina imala fistulu, koja joj je donosila veliku bol. Fistula se nalazila na jagodici lica, i operacije nije bila moguća. Po mojoj preporuci, žena je počela brati mladu koprivu i praviti čaj. Pila je 3 čaše čaja od koprive dnevno sa 1 žličicom švedske grančice. Napisala je slijedeće: “Točno nakon 2 tjedna fistula je nestala i bila sam bez bolova. Fistula se nikada nije vratila.” Sa zadovoljstvom iznova i iznova čujem iskustva ljudi, kojim je pomogla kopriva. Nedavno dobio sam jedno pismo. Jedna gospođa je pisala o tome, kako joj je pomogao čaj od koprive. “Ne samo da sam se riješila kroničnog umora. Nestali su žuljeve i gljivice na nogama!” Druga žena je napisala, da se konačno riješila ekcema. Takva pisma su zrake nade u mojem životu. To je potvrda toga, da ljekovite biljke zaista pomažu, samo se trebamo obratiti njima! Jednom mi je došao jedan stariji gospodin. Prije 3 godine prebolio je gripu, nakon čega je imao strašnu glavobolju. Nikakvi lijekovi nisu pomagali. Čak niti injekcije protiv glavobolje nisu bile korisne. S vremenom, glavobolja je postajala sve gora, a čovjek je razmišljao o suicidu. Preporučio sam mu da pije dvije i pol litre čaja od koprive dnevno. Nakon 4 dana čovjek je nazvao i rekao, da se osjeća bolje nego ikad u životu! Još jedan citat iz pisma:”Mnogo sam Vam zahvalan na pomoći. Već 19 godina patim od čudne bolesti. Bio sam kod puno liječnika, ali nitko nije mogao reći, što nije u redu sa mnom. Prije tjedan dana počeo sam piti čaj od koprive, i moja je bolest nestala na misteriozan način, kao da nisam nikada bio bolestan!” Jedna poslovna žena mi je rekla, da sa sobom uvijek nosi termos sa čajem od koprive. Uvijek se uzda u njega. Rekla je, da čaj od koprive ne samo da odlično gasi žeđ, nego osvježava i otklanja umor. Za išijas, artritis, lumbago i neuritis u rukama i nogama: lagano udarajte zahvaćeno područje sa svježe ubranom koprivom. Također možete napraviti vruću kupku sa koprivom. Na žalost, u modernom društvu čovjek prolazi mimo njih i daje prednost analgeticima, koje koristi pretjerano. Želim Vam ispričati još jednu priču, koja me je duboko dirnula. “U jednom gradiću sreo sam stariju ženu, koja je patila – prema dijagnozi liječnika – od tumora na želucu. Zbog godina, žena se nije mogla odlučiti za operaciju. Netko joj je preporučio, da pije čaj od koprive. Svaki dan žena bi otišla u svoj vrt i ubrala pregršt koprive blizu ograde, gdje je rasla u izobilju. Nakon nekog vremena, žena je otišla na rutinski pregled kod svog liječnika. Iznenađen, doktor nije mogao shvatiti, što se to desilo. Tumor je nestao! Nakon toga, žena je mogla normalno uživati u zdravoj starosti.” Nema potrebe čekati da dođe bolest. Rak neće imati nikakve šanse, ako naučimo cijeniti koprivu. Poslušajte moj dobar savjet: započnite piti čaj od koprive već danas. Suhu koprivu možete kupiti kod travara. Svježu mladu koprivu možete ubrati u proljeće. Što je mlađa i svježija kopriva, time su jača njezina ljekovita svojstva. Napravite nešto pozitivno za Vaše zdravlje! “Otkada sam saznao o ljekovitosti koprive, nastojim da pijem čaj od mlade koprive tokom 4 tjedna u proljeće i jesen. Obično popijem 1 čašu čaja na prazan želudac pola sata prije doručka. Tokom dana popijem još 1-2 čaše čaja. Najbolji efekt ćete postići ako čaj ne popijete odmah, nego ga pomalo pijuckate.Nakon 4 tjedna osjećam se kao da sam se ponovno rodio i mogu raditi 3 puta više. Moja obitelj i ja ne uzimamo lijekove već godinama i osjećamo se mladima i zdravima.” Čaj od koprive ne treba zaslađivati, jer on ne posjeduje neugodan okus. Ako želite, možete čaju dodati malo kamilice ili mente. Žena iz Njemačke piše:”Moj susjed koristi koprivu da bi se riješio štetočina u vrtu. Stavlja velike količine koprive u spremnik od 300 L. Na neko vrijeme ostavi namočenu koprivu u spremniku. Zatim sa ovom otopinom ponovno i ponovno šprica biljke. Na takav način, uzgaja biljke na prirodan način, i ne mora koristiti kemikalije.” Mnogi farmeri danas, umjesto toga, da koriste koprivu za eko-uzgoj, špricaju ju sa herbicidima. Ne razmišljaju o tome, da na takav način ubijaju mnoge ptice i insekte, koji jedu koprivu. Kako smo slijepi postali! Čaj od koprive Na jednu čašu vode se stavi jedna vrhom puna čajna žlica koprive (lišća i stabljika). Vrelu vodu prelijte preko koprive, poklopite i ostavite na 5 minuta. Procijedite i popijte malim gutljajima. Tinktura od koprive U proljeće ili jesen iskopajte korijenje koprive, očistite ga uz pomoć četke (nemojte prati!), sitno narežite i stavite u staklenu flašu. Prelite sa osamdeset postotnim alkoholom. Ostavite flašu na toplom mjestu 14 dana i povremeno ju protresite. Procijedite kroz filter za kavu, stavite u flaše i čuvajte na hladnom, tamnom mjestu. Kupka od koprive Stavite jednu čašu koprive u veliki lonac i prelijte sa vrelom vodom. Poklopite i ostavite na 10-15 minuta, a zatim procijedite i uljite u kadu sa toplom vodom. Voda u kadi treba biti ugodno topla, ali nikako ne prevruća. Provedite u kadi 20 minuta. Nakon kupke nemojte se tuširati – samo se lagano obrišite sa ručnikom. Budite na toplom još bar sat vremena. Kupka za noge Uzmite jednu punu šaku korijena koprive i dvije pune šake lišća i stabljika koprive i namočite preko noći u 5 litara hladne vode. Slijedeći dan to zakuhajte i pustite da se ohladi. Ovu otopinu možete koristiti 2 puta kao kupku za noge.

Čas je za regrat

Mnogi spomladi komaj čakajo, da se lahko odpravijo nabirat regrat in si tako privoščijo prvo domačo okusno solato. Nekateri pa regrata ne marajo, saj ima rahlo grenak okus, nanj gledajo predvsem kot na nadležen plevel. Zdi se, da je prvih med Slovenci precej več, nekateri so ga po zasoljeni ceni pripravljeni kupovati tudi na tržnici. Regrat je pri nas cenjen tudi v ljudski medicini, saj mu pripisujejo številne ugodne učinke na zdravje.

Regrat raste pri nas predvsem kot “divja zelenjava” na travnikih. Zaradi njegove vse večje priljubljenosti, pa tudi zaradi visoke cene, bodo verjetno prav kmalu regrat tudi pri nas gojili kot pomembno vrtnino, kar je ponekod v svetu že uveljavljena praksa.

Regrat, ki značilno rumeno cveti aprila in maja, poznamo pri nas pod različnimi imeni, kot so regvat, virgrad, žehtelnica in farška plata. Regrat je sicer vsestransko uporabna rastlina, saj lahko uporabimo liste, cvetove in tudi korenine. Med bolj znane regratove izdelke zagotovo sodijo regratov sirup, regratov čaj in regratovo vino. Morda niste vedeli, uporabiti se ga da celo kot kavni nadomestek. V zadnjem času lahko ekstrakt regratovih listov in/ali korenin kupimo tudi v obliki prehranskih dopolnil.

Regrat v ljudski medicini
Regrat ima v ljudski medicini pomembno mesto. Njegov zdravilni učinek sloni predvsem na empiričnih več stoletnih dognanjih, ki jih v zadnjih letih vse bolj potrjujejo tudi raziskave. Regrat je kot pomembno zdravilo za zdravljenja jeter in vranice prvič že v 10. in 11. stoletju omenil arabski zdravilec. V naši ljudski medicini pa uporabljajo posamezne dele rastline predvsem za “čiščenje” krvi, lažje izkašljevanje, kot diuretik, za boljšo presnovo, pri boleznih jeter, pri motnjah delovanja žolčnika, za lajšanje revmatskih obolenj, za zniževanje krvnega sladkorja in še bi lahko naštevali. V zadnjem času pa so postale moderne tudi različne diete z regratom, na primer za hujšanje, za “razstrupljanje” in zmanjšanje “zakisanja” telesa.

Navadni regrat je v Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin razvrščen v kategorijo zdravilnih rastlin, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.

Regrat je sicer bogat vir vitamina C, vsebuje pa tudi minerale, predvsem kalij, kalcij in železo, in eterična olja. Regrat je tudi dober vir fitokemikalij, to so biološko aktivne snovi, ki nastanejo v rastlinah in jim v zadnjem obdobju pripisujejo vedno večji pomen pri preprečevanju oksidacijskega stresa. Vprašanje, ali bo v bližnji prihodnosti na voljo dovolj znanstvenih študij, ki bodo potrdile, da regrat ugodno vpliva na naše zdravje in bo lahko upravičen do “zdravstvenih trditev”, pa za zdaj ostaja neodgovorjeno.

Regratov sirup ni regratov med! Regratov med je spomladanski in ga dobro poznajo naši sosedi Italijani, pri nas pa je manj poznan. Naši čebelarji ga namreč redko točijo kot med posebno vrsto, saj v tistem obdobju običajno cveti še mnogo drugih rastlin. Regratov med ima značilno svetlo rumeno barvo, intenzivno aromo, je srednje sladek, njegov okus je nežno grenek ter hitro kristalizira. Regratov med je tako kot druge vrste medu naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele. Povsem nekaj drugega pa je regratov sirup, ki ga nekateri prodajalci napačno imenujejo kar “regratov med” in tako zavajajo kupce. Pravilno pripravljen regratov sirup ima prijeten okus in laik bi ga morda res utegnil zamenjati z medom. Regratov sirup lahko spomladi naredimo sami iz regratovih cvetov, sladkorja in limone. Ljudska medicina ga priporoča predvsem za izboljšanje splošnega počutja ter ljudem z ledvičnimi boleznimi.

Kje ga nabiramo?
Nabiralci regrata pogosto ne povedo ravno natančno, kje ga nabirajo, pomembno je le, da ga je veliko. Tak pristop odsvetujemo in priporočamo, da ga nabirate na negnojenih površinah, tam, kjer se ne “sprehajajo” psi ali pasejo domače živali. Tudi nabiranje ob večjih prometnicah in v bližini letališč ni primerno.

Kupci smo vse bolj pozorni na poreklo živil, zato se tudi pri nakupu regrata sprašujemo o poreklu. Ali lahko zaupamo zagotovilom prodajalcev, da je bil regrat nabran na “neoporečnih” površinah? Če sodite med tiste, ki dvomijo o poreklu regrata, svetujemo, da ga raje naberete kar sami, pa še brezplačno rekreacijo na svežem zraku si boste zagotovili.

Malo nitratov
Nekatere raziskave kažejo, da je lahko količina nitratov v regratu bistveno manjša kot v integrirano pridelani zeleni solati. V naši reviji smo že pisali, da listnata zelenjava, npr. solata, špinača in rukola, po navadi vsebuje več nitratov. Po podatkih Evropske agencije za varno hrano lahko zelenjava vsebuje zelo različno količino nitratov, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, tako okoljskih, kmetijskih, pogojev za skladiščenje in procesov obdelave zelenjave.

Ponudba in cena regrata
Regrat je bil na našem trgu pred nekaj desetletji bolj izjema kot pravilo, danes pa ga ponujajo kot “suho zlato”. Kupimo ga lahko celo v spletnih prodajalnah. Cene regrata so zelo različne in so odvisne predvsem od tega, kdaj ga kupimo v (katerem mesecu), pa tudi od tega, v katerem kraju v Sloveniji, v splošnem pa so cene od 8 pa tudi do 20 evrov za kilogram. Če je še nedolgo tega regrat veljal za “solato revnejših”, lahko danes na podlagi cene mirno zapišemo, da je regrat “solata bogatih”.

Nekaj idej in nasvetov za pripravo regrata Precej ljudi ne mara regrata, saj ima rahlo grenak okus, moti pa jih tudi, ker se jim zdi nekako grob in pri požiranju rahlo praska po grlu. Dobro je vedeti, da so mladi in svetlejši poganjki regrata manj grobi, pa tudi listi, ki jih nabiramo preden regrat cveti, so nekoliko mehkejši. Regrat lahko znatno omehčamo tudi z načinom priprave, omilimo pa tudi njegovo grenkobo. Tu je nekaj predlogov. Na regrat narežemo vroč krompir, zmešamo in zabelimo z olivnim oljem, kisom in soljo. Po želji lahko dodamo tudi nekaj žlic običajnega jogurta. Namesto krompirja lahko na regrat narežemo trdo kuhano vroče jajce. Na Dolenjskem regrat poleg s kisom in soljo zabelijo tudi z ocvirki in/ali slanino. Takšen obrok je seveda energijsko bogatejši. Trše regratove liste lahko na hitro popečemo ali blanširamo in ponudimo kot zelenjavno prilogo k drugim jedem. Regratove liste lahko uporabimo kot “podlago” na krožniku. Nanje položimo rižoto, na manjše koščke popečeno meso, pražen krompir idr. Uporabimo lahko tudi regratove korenine; pripravimo jih na enak način kot drugo zelenjavo. Uporabni so tudi mladi popki regratovih cvetov, ki, če jih popražimo, spominjajo na gobe. Regratovi listi lahko ne nazadnje popestrijo tudi sendvič, namesto z rukolo pa lahko z njimi obložimo pico.

Avtorica: dr.

NASVETI Z NETA ZA MOČAN IMUNSKI SISTEM – HR.

SOK OD CVEKLE: izrendati 3 kg cvekle i 3 kg šargarepe, pa tome dodati 1 kg meda.
Sve pomešati i ostaviti da odstoji jedan dan.Smesu procediti, sok sipati u staklene flase.
Čuvati u frižideru.

LIMUNADA ili SOK OD LIMUNA: prokuvati i ohladiti 1.5 litar vode i dodati 350 gr meda. Kada se sirup potpuno ohladi, dodati naseckanu koru i sok od 8 limuna. Dobro promešati i ostaviti u frižideru 2 sata. Pre upotrebe proceđenoj smesi dodati mineralnu vodu. Uzimati po potrebi.

1 kg cvekle, 1 kg sargarepe, 1kg jabuka, 1kg limuna, 1 celer
-sve samleti ili izmiksati.
Pomesati sa 1kg meda, spakovati u tegle i drzati u frizideru.

ALOJA VERA: izmešati 100 gr soka aloje, 500 gr samlevenih oraha, 300 gr meda i sok od 3-4 limuna.
Tri puta dnevno uzimati po 2 kašičice pola sata pre jela.

MASLAČAK – Taraxacum officinale (radič, italijanska salata, mlječnjak, ûutenica, mlečac, maslačica, vetrokaz.

Maslačak je višegodišnja zeljasta biljka sa mlečnim sokom, visoka 2 do 100 cm., mnogo varira po obliku. Izgled biljke se menja prema staništu i ekološkim uslovima. Dugim vretenastim korenom prodire do 30 cm duboko u zemlju. Prizemni listovi, testerasto usečeni ili perasto deljeni, obrazuju rozetu. Zlatno žuti jezičasti cvetovi složeni su u glavice. Cveta od aprila do do oktobra. Stanište: na vlažnim do umereno suvim livadama, pašnjacima, baštama, pored puteva … veoma rasprostranjen, maslačak obiluje vitaminom C, karotinom, kalijumom, a visok sadržaj gvožđa (ima ga više nego u spanaću) i inulina čine ovu biljku nezamenljivom u ljudskoj ishrani. Kao vrlo delotvoran lek (čitava je biljka aktivna) maslačak deluje na sve naše organe mnogostuko i savršeno harmonično. Ponajpre deluje na probavu – s jedne strane pospešujući mehanički rad želuca (jača stomak) s druge strane stmulišući lučenje jetre, gušterače i creva. Preporučuje se svima za jačanje organizma i za čišćenje krvi. A naročito onima koji pate od žutice, bolova i slabog rada jetre (sasvim propratnim pojavama kao što su gruba koža, ekcemi, lišajevi i druge kožne bolesti) kao i protiv lenjosti creva, začepljenosti, grčeva u stomaku, i naročito, dijabetičarima. Ali, to nije sve: maslačak je dobar tonik, purgativ, antiskorbutik, pročišćava krv, pospešuje mokrenje. U spoljašnjoj upotrbi leči čireve, upale, i kožne bolesti, ali i artritis.

KOREN MASLAČKA se vadi u rano proleće pre nego što procveta i u jesen kada se u njemu povećava sadržaj inulina pa ga tada pripremite za zimske zalihe. Koren se upotrebljava sirov ili osušen. Suši se ceo na suncu ili u tankom sloju (uzdužno isečen) na promaji u hladu. Koren maslačka povećava apetit i dobro deluje na varenje te je sirov, narendan odličan dodatak u salatama ili kao začin na sendvičima kao blag laksans i diuretik daje se u obliku čaja ili ekstrakta.Koren maslačka se bere u septembru ili oktobru i opere se i osuši i samelje. potopi se jedna kašika korena sušenog u šolji mlake vode i ujutru se kuva. Kuva se u 3 dcl vode i kuva se destak minuta. Treba da odstoji poklopljne oko 1 sat i pije se u tri doze pre jela. To je recpt za dijabetičare a li verovatno za kancer ide dupla doza!

LIST MASLAČKA – za jelo treba brati samo mlado lišće dok je mlado. Starijilistovi imaju veći sadržaj mlečnog soka koji daje gorak ukus. Gorčina listova se može smanjiti potapanjem u vodu (preko noći) ili menjanjem vode pri kuvanju. Ukoliko berete starije listove odbacite donje polovine jer one sadrže mnogo više ovu gorku materiju nego gornji delovi lista. najbolje je brati ih u proleće, dok su listovi sasvim mladi i jesti ih što češće da bi se organizam pročistio i okrepio posle zime. Najčešće se pripremaju kao
salata ili kao varivo. Radi ublažavanja gorkog ukusa, često se mešaju sadrugim lisnatim povćem u pripremanju variva, a salate možete pripremiti na
mnogo načina: kombinujte maslačak sa rendanim celerom, šargarepom, jabukom, seckanim lukom, rotvicama, mirisnim travama, ili sa barenim povrćem krompirom, boranijom, uz dodatak belog luka i bibera .. Salatu možete posuti semenkama suncokreta, bundeve, susama, pšeničnim klicama, suvim grožđem kao i različitim prelivima od jogurta, pavlake, majoneza, limunovog soka, ulja i senfa. Na vama je da kombinujete i isprobate hiljadu različitih ukusa.

CVET MASLAČKA je vrlo ukusan. Uberite njegov pupoljak i probajte. Tvrdipupoljci mogu se sveži dodavati u salate ili kiseliti za zimu (kao kapari). Možete ih dodavati i u različite kajgane. Neobično, ukusno i zdravo.

CELA BILJKA se koristi za cedjenje soka i pripremanje čaja. Najdelotvorniji je svež sok, a ukoliko nema svežih biljaka koristi se čaj od osušenog korena, listova i cvetova .. Sok ili čaj od maslačka podstiču rad jetre i bubrega, tj. izbacivanje nepoželjnih materija iz organizma, blagotvorno deluju na vezivnea tkiva (protiv reume). Zbog posebnog delovanja na grudi i mlečne žlezde koriste se kod smanjenja ili prestanka lučenja mleka i kod uvećanja grudnih limfnih žlezda, tumora i cista.

SVEŽ SOK OD MASLAČKA se preporučuje se i deci, 2 – 3 kafene kašičice dnevno ,a odraslima 3 – 4 kašičice dnevno, najbolje ujutro i uveče.

PRIPREMA ČAJA:

2 kašičice suvog maslačka (koren, list i cvet) preliti sa četvrt litra hladne vode, zagrejati i pustiti da vri ne više od minute. Ostaviti čaj da odstoji 10 minuta, pa procediti. Mesec dana piti po jednu šoljicu ujutro i uveče.

UPOZPRENJE – treba upozoriti da maslačak nije sasvim neotrovan. Koren i stabljika, kao i svi stariji delovi biljke sadrže gorku materiju Taraksacin koja, u većim količinama deluje diuretički a može izazvati i prolive i smetnje u srčanom ritmu. Mladi su listovi, pre razvitka cvetne stabljike sasvim bezopasni, te ih slobodno obilato koristite, a koren i

stabljiku koristite u umerenim količinama odnosno kako je naznačeno u recepturama. Koren kao začin odnosno dodatak koristiće vašem zdravlju ukoliko ga koristite u umerenim količinama.

KATAPLAZME od iseckanih listova i cvetova delotvorne su protiv čireva i kožnih bolesti, a kupke ruku i nogu ublažiće tegobe izazvane artritisom (stavite šaku cele sveže biljke na litru vode).

Čuvarkuća – sempervivum tectorum

Čuvarkuća je trajna biljka s debelom lisnom rozetom. Iz sredine se razvija cvetna, liskama pokrivena stabljika visine od 10 do 30 cm. U lažnom šticu poredani su cvetići zvezdastog oblika, svetlocrvene boje, a kod nekih podvrsta, crveno-ljubicaste ili žute boje. Listovi su pri vrhu crveni, sočni, debeli i mesnati. Raste na stenama, na krovovima kuća.
Sva narodna imena ove biljke vezana su za život i zdravlje: uzludobar, ozluživ, podsiluživ, vazdaživ. Isto značenje imaju i latinski nazivi sempervivum i grcki aeixwn.
Kao lek koristi se svež list i iz njega iscedjen sok. Čuvarkuća sadrži: jabučnu i mravlju kiselinu, soli, vosak, sluz, šećer i mineralne sastojke.

Lekovito delovanje: sveže iscedjeni sok iz listova čuvarkuće koristi se u lečenju nervne rastrojenosti, padavice, nesanice…Sveže zdrobljeni listovi ili čisti sok koriste se kao sredstvo koje hladi i steže, zatim, protiv čireva, rana, opekotina; za bolna mesta nastala gihtom te za lečenje »kurjih očiju« i uklanjanje sunčevih pega. Sveži sok koristi se u lečenju nagluvosti, posebno one koja je izazvana skrućenim žutim sekretom (jer ga sok čuvarkuće rastvara). U novije vreme upotrebljava se sok od sveže biljke protiv zapaljenja zuba i upala grla.

NASVET ZA ČAJ IZ REGRATOVIH KORENIN, KI NAJ BI ZDRAVIL RAKA

Izkopljite več korenin regrata. Odrežite liste približno 1cm nad korenino,
korenine ne smete poškodovati, ker lahko odteče mlečni sok, kar zmanjša
zdravilni učinek.
Korenino na grobo očistite zemlje, vendar je ne operite. Malo prsti nič ne
škodi, ampak samo pomaga imunskemu sistemu. Korenine nato posušite v
pečici pri temperaturi 100ºC. Poleti jih lahko sušite tudi na soncu.
Ko so korenine posušene, jih zdrobite v prah v leseni posodi. Nikoli ne
uporabite električnega mlinčka. Tako zdrobljene korenine shranite na suhem
v temni stekleni posodi.
Vsak dan zmešajte malo več kot polovico čajne žličke zdrobljene korenine v
kozarec mlačne vode – priporočamo revitalizirano – in spijte ves kozarec
naenkrat. Po nekaj dnevih se boste že bolje počutili in vaš imunski sistem
se bo začel krepiti. Rakaste celice se ne bodo več razmnoževale. Po nekako
treh tednih jemanja bo tudi bolečina, ki jo povzroča rak, izginila. Vse
vrste raka naj bi pozdravili v roku treh mesecev, vendar je za popolno
ozdravitev potrebno nadaljevati pitje tega praška še vsaj pol leta. Telo
pa itak že samo pove, kdaj je dovolj in kako se počutimo.
Nekateri ljudje občutijo bolečine v trebuhu, če ga konzumiramo preveč. V
tem primeru je potrebno zmanjšati dnevno količino.
Koren maslačka se bere u septembru ili oktobru i opere se i osuši i samelje. potopi se jedna kašika korena sušenog u šolji mlake vode i ujutru se kuva. Kuva se u 3 dcl vode i kuva se destak minuta. Treba da odstoji poklopljne oko 1 sat i pije se u tri doze pre jela. To je recpt za dijabetičare a li verovatno za kancer ide dupla doza!