Goji bobice od pamtiveka uspevaju u Srbiji

Najjači prirodni lek za potenciju i čudotvorni antioksidans raste i kod nas, a u narodu je poznat kao “živoplotica” ili “plotica”.

Goji bobice od pamtiveka uspevaju u Srbiji. U narodu su poznate kao živoplotica, ili plotica i služile su kao živa ograda za ograđivanje dvorišta. Sada nam dolazi iz uvoza kao Godži – kaže Nebojša Stanojević, predsednik Udruženja za lekovito bilje u Sokobanji!

GOJI (ili Godži) bobice (Lucium Barbarum) su supernamirnica, izuzetno popularna u svetu zadnjih desetak godina. Goji je grmasta biljka sa crvenim bobicama. Potiče sa Tibeta i obronaka Himalaja. Goji bobice se koriste u tradicionalnoj istočnjačkoj medicini od pamtiveka. Zapadni svet ih je „otkrio” tek nedavno i svrstao u supernamirnice, pišu Novosti 30. septembra 2014. godine.

One su su najjači prirodni antioksidans prema američkom ORAC (Oxygen Radical Absorbance Capacity). Sadrže čak 18 od 20 aminokiselina, od čega 8 esencijalnih koje su nužne za život; 6 esencijalnih vitamina; 21 mineral…

Najjači su prirodni afrodizijak i lek protiv muške neplodnosti i impotencije jer pojačavaju lučenje testosterona u organizmu. Njihova cena na tržištu je prilično visoka.

Predsednik Udruženja za lekovito bilje u Sokobanji Nebojša Stanojević, za portal Tvbest.rs otkriva do sada čuvanu tajnu timočkih travara:

– Goji bobice od pamtiveka uspevaju u Srbiji. U narodu su poznate kao živoplotica, ili plotica i služile su kao živa ograda za ograđivanje dvorišta, posebno pored puta. Sada nam dolazi iz uvoza kao Godži. Jeste da taj Godži iz uvoza ima krupnije bobice i veći prinos nego domaći, ali je to ista biljka. Ja sam u selu Nikolinac pronašao jedan primerak koji ima izdašan rod – kaže Stanojević.

Just a Weed, or an Unrecognized Health-Boosting Plant? Hot – PREVOD (GOOGLE) POD ANGLEŠKIM BESEDILOM

Purslane, also known as Portulaca oleracea, is considered a common weed to many that may even be growing in your garden right now, without your explicit invitation. It started its cultivation in India and Persia, and spread to the rest of the world. Some cultures pluck it out and throw it away with leaf clippings and other weeds, while others cultivate it specifically to eat as food. Purslane is an aesthetically attractive weed with fleshy leaves and often yellow flowers, but its health benefits are even more desirable.

Powerful Seeds Grow in Many Climates

The seeds of purslane are so powerful they can stay viable in land for up to 40 years – and this is a natural crop – no GMO! It grows in a well-tended garden and in arid climates, often equally as well. This resilient plant poses similar benefits for our immune systems and overall health.

Often called pig weed (and it certainly would be better for your pigs than some of the GMO grain many farmers have been using to feed their livestock), Purslane has more beneficial Omega 3 fatty acids than many fish oils! The weed also has one of the highest levels of vitamin A among all leafy green vegetables (1320 IU/100 g, provides 44% of RDA). High Vitamin A foods can help protect us from many types of cancers and helps to boost eye health.

Strong Anti-Oxidant

Furthermore, purslane is full of two different types of betalain alkaloid pigments – a reddish beta-cyanis and a yellow beta-xanthins, which are equally potent antioxidants and anti-mutagens. Also in purslane are vitamins C, and B-complex including riboflavin, pyridoxine, and niacin, as well as carotenoids, and trace minerals like iron, magnesium, and calcium.

With all these nutritional benefits, and the large amounts of money we spend on supplements to better our health, it seems purslane should be elevated from weed status to health-boosting, everyday food. Purslane packs a powerful nutritional punch, for certain.

GOOGLE PREVOD

Tolščak, znan tudi kot Portulaca oleracea, se šteje skupno travo veliko, da se lahko celo rastejo v vašem vrtu prav zdaj, brez vašega izrecnega povabila. Začelo se je njeno gojenje v Indiji in Perziji, in razširil v druge dele sveta. Nekatere kulture jo odtrgal ven in ga vrgel proč z listnimi izrezkov in drugih plevelov, drugi pa gojiti je posebej za jesti, kot je hrana. Tolščak je estetsko privlačna plevel z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi pogosto, vendar pa njegove koristi za zdravje, so še toliko bolj zaželena.
Zmogljiva Semena rastejo v mnogih podnebjih

Semena portulaku so tako močne, da lahko preživel v deželi do 40 let – in to je naravni pridelek – no GSO! Raste v lepo urejenem vrtu in v sušnih podnebjih pogosto enako dobro. Ta vztrajna rastlina povzroča podobne koristi za naš imunski sistem in splošno zdravje.

Pogosto imenovana prašičja plevel (in to bi bilo vsekakor bolje za vaše prašičev kot nekatere GSO žita mnogi kmetje so bili z uporabo za krmo živine), špinača ima več koristnih maščobnih kislin omega 3 od mnogih ribjih oljih!Weed ima tudi eno najvišjih ravni vitamina A med vsemi zeleni listnati zelenjavi (1.320 ie / 100 g, zagotavlja 44% RDA). Visoke živila vitamina A lahko pomagajo nas ščiti pred številnimi vrstami raka in pripomore k izboljšanju zdravja oči.
Strong Anti-Oxidant

Poleg tega, tolščak je polna dveh različnih vrst betalain alkaloidi pigmentov – rdečkasto beta cyanis in rumeno beta xanthins, ki so enako močni antioksidanti in anti-mutagene. Tudi v portulaku so vitamini C, in B-kompleks, vključno riboflavin, piridoksin, in niacin, kot tudi karotenoidi in minerale, kot železa, magnezija in kalcija v sledovih.

Z vsemi temi prehranjevalnih koristih in velike količine denarja, ki ga porabijo za dopolnila k boljšemu naše zdravje, se zdi, tolščak treba povzdignjena iz statusa plevela do zdravstvenega dvig, vsakodnevni prehrani. Tolščak pakiranjih močan udarec hranilno, zagotovo.

Neem (Nim) – čudo sveta iz ljudskega zdravilstva

Ali poznate Neem (Nim), ki je ena izmed sestavin bazičnega prahu? Neem velja za čudo sveta in je zadnjih nekaj let najbolj raziskovana rastlina na svetu in je zaradi izjemnih zdravilnih lastnosti največkrat uporabljena sestavina v Ayurvedski medicini. Neem (lat. Azadirachta Indica, indijska melija) je zimzeleno zelo košato drevo z belimi cvetovi in plodovi, podobnimi olivam. Odkrili so ga v Indiji pred več kot 2000 leti. Uspešno zdravi več kot 100 različnih bolezni. Vsi deli drevesa so uporabni: korenina, lubje, semena, plodovi, listi, cvetovi. Te cvetove in mlade poganjke uporabljajo celo kot zelenjavo. Kemične spojine, ki jih vsebujejo navedeni deli tega drevesa, delujejo: antioksidativno, antibakterijsko in antiseptično.

Zaradi številnih zdravilnih lastnosti je nim sestavni del domače lekarne. Nim je tudi naravni ne-toksični repelent.

Neem ima neverjetno veliko zdravilnih lastnosti, kot so: izboljšuje telesno odpornost, razstruplja telo, čisti kri, deluje protivnetno, lajša in odpravlja prebavne težave. Ugotovljeno je, da preprečuje in blaži sladkorno bolezen ter ugodno deluje kot preventiva rakavim obolenjem. Pomaga pri alergijah, revmatičnih obolenjih, žolčnih kamnih, malariji, pozitivno vpliva na vid, predvsem pa ugodno vpliva na kožo, lase in nohte. Odpravlja akne, luskavico in ekceme, ter zdravilno vpliva na kožne bolezni.

Prve zapise o uporabi nima lahko zasledimo v starodavni vzhodnoindijski kulturi Harrapa, kjer so to rastlino že pred 5000 leti dodajali v različna zdravilna in lepotilna sredstva. V ajurvedski medicini, ki je več tisoč let stara metoda zdravljenja, uporabljajo nim kot eno od osnovnih sestavin svoje lekarne.

Zdravilne lastnosti neema so opevane tudi v najstarejših spisih, napisanih v sanskrtu (najstarejši jezik). Zaradi številnih zdravilnih lastnosti je nim sestavni del domače lekarne. Nim je tudi naravni ne-toksični repelent.

Zahodni zdravniki so imeli neem za ljudsko zdravilo. Danes pa ugotavljajo, da je nim močno in varno sredstvo pri zdravljenju številnih zdravstvenih težav. Še posebej je privlačen, ker nima stranskih učinkov. Sodobne znanstvene raziskave potrjujejo trditve zdravilcev ajurvede, da je nim zelo koristna rastlina, ki pomaga pri reševanju cele vrste zdravstvenih težav…

• Nim izboljšuje telesno odpornost in znižuje tesnobo in stres
• Nim razstruplja telo(sprošča T limfocite, ki preprečujejo infekcije)
• Nim čisti kri in dobro vpliva na vse bolezni srca
• Nim deluje protivnetno (bradavice, glivice, luskavica, dermatitis, odprte rane, akne, maligni melanom, herpes,…)
• Nim uničuje plesni in glivice :

1. Trichophyton – atletsko stopalo
2. Epidermophyton – koža, nohti…
3. Microsporum – lasje
4. Trichosporon – prebavni trakt
5. Geotrichum -bronhiji, pljuča, sluznice…
6. Candida – usta, pljuča, črevesje, vagina…

• Neem lajša in odpravlja prebavne težave (želodčne rane, zaprtost, driska, refluks, napihnjenost…)
• Neem preprečuje in blaži sladkorno bolezen
• Neem je preventivno sredstvo proti rakavim obolenjem
• Neem ugodno vpliva na kožo, lase in nohte
• Neem pomaga proti alergijam (pršice, cvetni prah, hrana, živali…)
• Neem  pomaga proti revmatičnim obolenjih (preprečuje nabiranje kislin v sklepih…)
• Neem je odličen proti žolčnih in ledvičnih kamnih
• Neem je preventivno sredstvo proti malariji (uničuje parazite, odganja komarje…)
• Neem pozitivno deluje na vid
• Neem intenzivno učinkuje proti parazitom, glivicam, proti bakterijsko in proti virusno (afte, paradontoza…)
• Neem se uporablja tudi kot čistilno in razkuževalno sredstvo, ter kot naravni pesticid
• Neem deluje kot naravni antibiotik in insekticid, brez stranskih učinkov !!!

Kje se skriva skrivnost njegove čudežnosti? Ugotovili so, da vsebuje tako alkaloide kot liminoide, oboji pa imajo celo vrsto zdravilnih lastnosti.

Moderne raziskave potrjujejo tradicionalno uporabo Nima. Vpliva na razmnoževanje virusov in jim hkrati onemogoča napad na gostitelja. Deluje tudi na navadnen prehlad. Nim močno krepi imunski sistem. Znanstveniki še niso pojasnili delovanja Nima, enotni pa sogled tega, da že po nekaj zužitjih okrepi celostni in celični imunski sistem, istočasno pa uniči ali upočasni rast mnogih neprijaznih organizmov kot so bakterije, virusi in gube. Ker čisti zrak in deluje antibakteriološko je nepogrešljiv pri bolnikovi postelji. Starodavni zdravilci z Nimom zdravijo tudi epilepsijo, diabetes, prebavne motnje, malarijo, razne črevesne in trebušne zajedalce, opekline, žolč. Prvi dve knjigi o Ayurvedi Caraka Samhita in Susruta Samhita (stari več kot 2000 let) vsebujeta več kot sto načinov uporabe Nima. Nimovi produkti niso strupeni človeku in toplokrvnim živalim. Ne onesnažujejo okolja.Uporaba Nima kot insekticida nima nobenih stranskih učinkov.

Neem je čudež narave

Ne glede na duhovna prepričanja Indijcev, pa dokazujejo vso tradicionalno rabo neema v ajurvedskih zdravljenjih. Ne le da učinkuje v čisto vseh naštetih primerih, o katerih ste si ravnokar prebrali, pač pa preprečuje in blaži sladkorno bolezen in raka. Ko v telesu “sreča” rakave celice, se v njem sproži mehanizem, po katerem te celice naravnost napade in jih ubije. Strokovnjaki temu pravijo “program celične smrti”. V resnici s tem programom oboroži imunske celice našega telesa, ki potem napadejo vsiljivce. Raziskave so potrdile, da izdeluje encim, ki vpliva na celice, ki povzročajo raka na pljučih, želodcu, koži, prostati in prsih. Na nekatere rakave celice pa njegov vpliv še preverjajo. Jačanje imunskega sistema je ena izmed neemovih najpomembnejših prednosti, saj s tem celostno pomaga telesu.

Presenetljivo pa je tudi to, da je neem lahko zelo dobra kontracepcija. Zdrava različica kontracepcijskih tabletk se je namreč pojavila kot sredstvo proti zanositvi za – moške! Že v osemdesetih so ugotovili, da moški, ki so te tablete jemali mesec dni neprekinjeno, niso zaplodili otrok. Enako se je izkazalo za ženske, ki so ga kot kontracepcijsko sredstvo uporabljale že veliko poprej. Še več kot to – učinkovito brani pred spolno prenosljivimi boleznimi. Najboljše od vsega pa je to, da izjemna učinkovina, ki jo uporabljajo tudi za bazični prah, nima nobenega stranskega učinka. Kaj si sploh lahko boljšega želimo od zdravilnih učinkovin?

Bazični prah, katerega sestavina je tudi Neem,  bo pomoril bakterije, glive in toksine znotraj, tam, od koder prihajajo.

Lubje, listje, olje

Lubje ima grenak, hladen in trpek okus. Tradicionalno so ga uporabljali (in ga še vedno) za zdravljenje utrujenosti, neravnovesja v kapha doši (po ajurvedskih načelih določen tip telesa), vročine, zajedavcev in pomanjkanja apetita. Ker je izjemno antiseptičen, lahko zelo dobro celi tudi rane. Najbolj pogosta uporaba neemovega lubja pa je za čiščenje zob. Nekdaj so kar odlomili vejico in jo žvečili. Trpka značilnost lubja je preprečevala krvavenje dlesni in razpadanje zob ter popravila zadah veliko pred zobno pasto.

Že v ajurvedskih besedilih je listje zapisano kot čudežno zaradi učinka, ki ga ima na kožo. Deluje antiseptično, antiglivično in protivnetno in je zato izjemno učinkovito v boju proti ličajem, ekcemom in aknam. Po ajurvedski tradiciji so liste drobili in jih mešali v pasto, ki so jo potem nanašali naravnost na rane, razjede ali druge kožne bolezni. Iz telesa prečiščuje strupe in toksine, čisti kri in nevtralizira škodljive proste radikale. Hkrati so njegovi listi tudi hranilni za lase in nohte. V Indiji še dandanes okrog bolnikove postelje potresejo liste neema in vejico obesijo nad njegovo posteljo. Zrak, ki gre skozi liste, se očisti bakterij in virusov in tako listi pomagajo dezinficirati prostor in preprečujejo širjenje bolezni.

S stiskanjem plodov pa pridobivajo olje, ki se, tako kot listi, uporablja za zdravljenje kožnih težav. Še posebej učinkovito je pri zdravljenju naglavnih uši in prhljaja, če pa ga uporabljate v aromaterapiji, ustvarja učinek očiščevanja. Nekdaj so ga uporabljali celo za zdravljenje tetanusa. Olje je navadno rdeče (ali v podobnih odtenkih) barve in ima vonj po česnu in arašidih. Ne uporablja se za kuho, pač pa samo za zdravljenje in v kozmetične namene. Zadnje čase dokazujejo, da pomaga tudi pri revmatičnih obolenjih in pozitivno vpliva na vid.

Ker je izjemno antiseptičen, lahko zelo dobro celi tudi rane. Najbolj pogosta uporaba neemovega lubja pa je za čiščenje zob.

Ajurvedska zgodovina

Beseda neem izhaja iz sanskrtske besede nimba in je znana kot sarva Roga Nivarini, kar v prostem prevodu pomeni “zdravilo za vse bolezni”. Ajurvedske razprave v sanskrtu, zbrane med šestim stoletjem pred našim štetjem in šestim stoletjem našega štetja, pogosto omenjajo neem. Rastlina je bila zelo tesno povezana z življenjem Indijcev, saj so ji zaradi njenih antiseptičnih lastnosti pogosto rekli tudi “spremljevalka od zibelke do groba”. Otroke so kopali v neemovi vodi, jih mazali z neemovim oljem in nad njihove posteljice obešali njegove liste, medtem ko so ga kmetje uporabljali za zaščito zemlje, za njeno oživitev in za odganjanje škodljivcev.

Tradicionalno so ga uporabljali kot antiseptik za boj proti virusom in bakterijam, priporočljiv pa je tudi za bolezni sečil, težave z drisko, povišano telesno temperaturo, kožne bolezni, opekline in malodane vse vnetne bolezni. Ko so moderne raziskave potrdile domneve o izjemnih učinkovinah, ki se skrivajo v tem izjemnem drevesu, sta po njegovih listih začeli segati tudi sodobna kozmetika in farmacevtska industrija.

Drevo neem odlikuje skromnost in radodarnost

Za rast potrebuje izredno malo vode. Izvrstno prenaša vročino, je pa občutljiv na temperature pod 4 stopinjami Celzija. S posajanjem teh dreves v Indiji preprečujejo nastajanje erozij prsti in širjenja puščav. Radodaren je s kisikom, ki ga spušča v ozračje, in s tem vzdržuje uravnoteženi nivo kisika v atmosferi. Na ljudi učinkuje terapevtsko. Dovolj je že kratek postanek pod krošnjo tega drevesa!

Neemovo olje

Pridobivajo ga s hladnim stiskanjem iz plodov, podobnih olivam. Veliko se ga uporablja v kozmetiki za izdelavo krem, mazil, balzamov, šamponov, losjonov, mil in zobnih past.

Naravno emulgirano neemovo olje

Z emulgiranjem tega olja z naravnim emulgatorjem saponinom, pridobljenim iz indijskih oreščkov, pridobimo učinkovito škropivo, ki je certificirano za ekološko pridelavo in je hkrati tudi hranilo za liste. Ali že poznate katero tako škropivo, ki bi bilo tudi gnojilo?

Neem tonic kot škropivo brez karence, deluje proti 200 različnim insektom.

Sestoji iz 70 % neemovega olja, emulgiranega s saponini, UV-stabilizatorja (sojino olje) in konzervansa (olje iz grozdnih pešk in akorbinske kisline).
Odlično deluje proti: pršicam, beli muhi v zaprtih rastlinjakih, rdečemu pajku, koloradskemu hrošču, ušem, resarjem, ščitkarjem, listnemu zavrtaču, ogorčicam, kobilicam, škržatom, kaparju, bolhaču, moljem fižolovega hrošča. Učinkovito deluje proti gnilobi, plesni, rji, garjam, listnim madežem in listnim ušem. Preprečuje sledeča glivična obolenja: črno listno pegavost, plesen, rjo. Je čudovito škropivo za zatiranje najrazličnejših bolezni na vrtnicah, primeren je tudi za notranjo uporabo in še bi lahko naštevali.

Neem kot gnojilo v obliki prahu

Ostanke plodov po hladnem stiskanju neemovega olja naravno zmeljejo s kamni ali z lesom brez dodatkov kakšnih sintetičnih mineralov in petrokemičnih snovi.

Gnojilo je 100-odstotno organsko in vsebuje še ostanke neemovega olja. Ima ohranjene vse hranilne lastnosti. Zaradi visoke vsebnosti dušika – fosforja – kalija, gnojilo izboljšuje teksturo in organsko vsebnost zemlje, kapaciteto zadrževanja vode in zračenja. Vse to pa vpliva na boljšo rast rastlin in večji pridelek z naravnim okusom in vsebnostjo vitaminov ter mineralnih snovi.

Neem cake zaščiti rastlinske korenine pred ogrščicami, zemeljskimi ličinkami in belimi mravljami. Zelo učinkovit je v boju z mrčesom in ostalimi škodljivci, povečuje pa število deževnikov v zemlji. Ob razkroju sprošča organske kisline in tako pripomore k zmanjševanju alkaličnosti zemlje. Izdelek je 100-odstotno rastlinskega izvora, popolnoma veganski ter okolju prijazen. Produkt je prav tako certificiran in ustrezen za ekološko pridelavo.

Čas je za rožmarin

Rožmarin se za lajšanje prebavnih težav in za pomiritev živcev uporablja že stoletja. Je zdravilna rastlina, ki ji pripisujejo blagodejne učinke tudi pri izgorelosti in onemoglosti, pri nespečnosti in pri nekaterih vrstah migrene. Polega tega je lahko tudi lep in dišeč okras vašega vrta ali terase. Če bi želeli imeti rožmarin na vrtu kot trajnico, je za sajenje zdaj pravi čas.

Za rožmarin potrebujete sončen prostor, prst pa naj bo lahka in dobro odcedna, saj ne mara pretirane vlage. Žal ni pirmeren za vse slovenske kraje, večina sort ne bo preživela na prostem, če se pozimi temperature spustijo pod minus petnajst stopinj Celzija. Če živite v hladnejših predelih, ga zato posadite raje v velik lonec, ki ga čez zimo premaknete v zaščiten prostor. Poleg tega rožmarin ne bo uspeval v pretirano vetrovnem podnebju.

Posadite ga lahko ob meji, saj naredi čudovito živo mejo. Če ga ne boste uporabljali za živo mejo, ga posadite vsaj 1,2 metra narazen. Sicer pa ga lahko posadite malce bolj skupaj, da bo živa meja bolj gosta. Če bi imeli rožmarin le kot okras in za lastno uporabo, sta za štiričlansko družino dovolj že dve sadiki. Ko se rožmarin razraste, je lahko visok tudi 1,8 metra in njegovih vejic ter listkov boste imeli na pretek. Bo pa takšno višino dosegel v milem in toplem podnebju.

Sadike lahko naredite sami

Sadike lahko kupite, lahko pa jih naredite sami, saj se rožmarin razmnožuje tudi s potaknjenci. Če bi sadike raje naredili sami, počakajte do spomladi in tedaj odrežite 15 centimetrov dolge vrhove stebel. Ko opazite, da so potaknjenci pognali korenine, jih lahko od pozne pomladi do jeseni posadite v vrt. Če živite v hladnejših predelih države, lahko že zdaj narežete potaknjence in jih posadite v lončke, da prezimijo v notranjosti. V tem primeru jih postavite ob okno, nekam kjer bo čez dan največ sonca. Če imate prostor, ki ni ogrevan, ga čez zimo dajte raje tja. Rad ima hladnejše noči. Poleg tega pazite, da ga ne boste preveč zalivali. Zalijte ga le tedaj, ko se zemlja že skoraj osuši. Tedaj jih lahko zalijete močno, a vedno počakajte, da se pred ponovnim zalivanjem zemlja osuši. Če boste rožmarin preveč zalivali, bo hitro porjavel. Rožmarin se lahko razmnožuje tudi z grebeničenjem.

Zdravilna moč

Zdravilni čaj iz listov navadnega rožmarina uporabljamo za lajšanje prebavnih težav, kot so denimo slaba prebava in blagi prebavni krči. V tem primeru prelijte žličko posušenih listov rožmarina s skodelico vrele vode in pustite stati okoli petnajst minut. Čaj precedite, sveže pripravljen čaj pa pijte dvakrat ali trikrat na dan. Čaja iz rožmarinovih listov pa ne smete piti, če imate obolenje jeter ali kakšno obolenje žolčnih poti.

S čajem si lahko pomagamo tudi pri bolečinah v sklepih in mišicah ter pri motnjah prekrvavitve. V tem primeru pet žlic posušenih listov prelijte s polovico litra vrele vode. Posodo pustite na ognju še minutko, nato pustite pokrito stati pol ure. Čaj precedite in ga dodajte h kopeli, kjer se namakate petnajst minut. Takšno kopel ob rednih težavah pripravite vsaj enkrat na teden, še bolje pa dvakrat. Poleg tega rožmarinova kopel vzbudi čute in izbistri um. Tople rožmarinove kopeli pa strokovnjaki ne priporočajo osebam, ki imajo oslabljeno delovanje srca ali huda kožna obolenja.

Sami doma lahko naredite tudi olje, ki ga boste uporabili po naporni telesni vadbi za masažo mišic. Z oljem se boste lahko namazali tudi, če imate težave z revmatičnimi obolenji. Rožmarin prelijete s hladnim oljčnim oljem v steklen kozarec in ga postavite na sonce za mesec in pol. Olje nato precedite, hranite ga v temnih steklenicah, ki jih postavite nekam na hladno.

Z zelišči nad menopavzo

Veliko zelišč lahko pomaga telesu, da se prebije skozi zahteve in spremembe, povezane z menopavzo. Usihanje delovanja spolnih žlez je povezano s telesnimi in duševnimi spremembami, ki so za nekatere bolj in za druge manj obremenjujoče. Za blaženje težav pogosto priporočajo grozdnato svetilko, šentjanževko, črno deteljo, žajbelj in navadno meliso.

Žensko plodno obdobje se končuje postopoma. Začne se z nerednimi menstruacijami in zmanjšano plodnostjo. Potem menstruacij ni več in pojavijo se nekatere telesne in duševne spremembe, ki jih večina žensk vsaj malo občuti, za nekatere pa so izrazito neprijetne. Med njimi so, denimo:

• pogosti vročinski oblivi
• nihanje razpoloženja
• suha nožnica in
• utrujenost.

Zeliščni pripravki sicer ne morejo v celoti nadomestiti spolnih hormonov, pogosto pa lahko lajšajo simptome menopavze. Ne da bi se posvetovale z zdravnikom, jih ne smejo jemati ženske, ki so imele hormonsko občutljivega raka, endometriozo ali maternične fibrome.

Grozdnata svetilka za vročinske oblive

Izvleček severnoameriške rastline grozdnata svetilka (Cimicifuga racemosa) že 50 let uporabljajo za ublažitev simptomov menopavze. Rastlina je bila predmet številnih kliničnih preskusov, v katerih so ugotovili značilno izboljšanje simptomov, kot so vročinski oblivi, nočno znojenje, nespečnost, depresija in tesnoba. Med temi težavami grozdnata svetilka najbolj učinkovito deluje proti vročinskim oblivom, ki jih veliko žensk doživlja kot najbolj težaven simptom menopavze.

Nekatere raziskave kažejo, da je oblive mogoče zmanjšati za več kot 50 odstotkov že po štirih tednih uporabe njenega standardiziranega izvlečka. Da se simptomi izboljšajo, je treba grozdnato svetilko jemati do tri mesece.

Jemljete lahko tablete grozdnate svetilke, ki vsebujejo standardizirano količino triterpen glikozidov. Pri tem upoštevajte navodila proizvajalca ali zdravnika.

Če jemljete kakšna zdravila na recept ali imate bolezen jeter, potem lahko grozdnato svetilko jemljete le pod zdravnikovim nadzorom. Nekateri ugledni strokovnjaki mislijo, da lahko občasno povzroči resne poškodbe jeter. Ti primeri so sicer zelo redki, vendar lahko zelo resni. Če imate le manjše stranske učinke, kot so blage ozdravljive želodčne motnje in težave s kožo, zelišče nehajte jemati in se posvetujte z zdravnikom. Rastline ne smete zamenjevati s kavlofilom (Caulophyllum thalictroides), ki ga lahko jemljete le pod zdravnikovim nadzorom.

Šentjanževka blaži depresijo

Medtem ko je grozdnata svetilka zelo učinkovito zdravilo za vročinske oblive, nočna znojenja in nespečnost, so manj izraziti njeni učinki proti tesnobi in depresiji, ki včasih prav tako nastopita z menopavzo. Zato jo zeliščarji pogosto predpisujejo skupaj s šentjanževko (Hypericum perforatum) ženskam, pri katerih med simptomi menopavze nastopajo tudi čustvene motnje.

Ko so v eni od raziskav leta 2006 ženske jemale obe zelišči hkrati, so se jim značilno izboljšali psihološki in telesni simptomi. V drugih raziskavah pa je tudi samo šentjanževka pokazala značilno sposobnost, da ublaži simptome menopavze pri ženskah, pri katerih so bile glavne težave povezane z razpoloženjem.

Če se odločite za šentjanževko, kupujte dodatke s standardizirano količino hipericina in hiperforina, ki naj bi bili glavni dejavni sestavini zelišča. Na dan jemljite odmerek 900 miligramov koncentriranega izvlečka (6 : 1), kar je enakovredno 5,4 gramom posušenega zelišča. Dodatek jemljite ves mesec.

V primeru, da šentjanževko naberete sami, žličko posušene rastline prelijte s skodelico vrele vode. Namakajte jo pet minut in nato precedite. Popijte dve do tri skodelice na dan med jedjo. Pri jemanju šentjanževke bodite previdni, saj so znani njeni učinki na delovanje nekaterih zdravil (glej okvir).

Pri tem morate vedeti, da je depresija resno stanje, ki ni primerno za samozdravljenje. Ne prenehajte jemati predpisanih antidepresivov, razen po nasvetu in pod strokovnim nadzorom zdravnika. Za prehod s farmacevtskih antidepresivov na šentjanževko priporočajo dvotedenski premor. Raziskave o uporabi šentjanževke pri hudih depresijah tudi niso potrdile njene učinkovitosti. Zelišča ne smejo jemati ljudje z bipolarno motnjo.

Učinki šentjanževke se razvijejo dva do širi tedne po začetku uporabe. Če ne opazite napredka po šestih tednih, zelišče morda za vas ni primerno; posvetujte se z zdravnikom. Šentjanževka občasno povzroči manjše stranske učinke (na primer gastrointestinalne motnje in glavobol). Ker vsebuje hipericin povzroča preobčutljivost za sončno svetlobo. Pomembno je vedeti še, da moramo šentjanževko prenehati jemati vsaj dva tedna pred kirurškim posegom.

Opozorilo: Medsebojni učinki

Šentjanževka učinkuje na številna farmacevtska zdravila. Farmacevtskih izdelkov s šentjanževko zato ne smete jemati pri zdravljenju z digoksinom ali teofilinom, med jemanjem kontracepcijskih tablet, zdravil proti depresiji, zaviralcev proteaz, ki jih uporabljajo pri zdravljenju aidsa, in zdravljenju migrene z zdravilom iz družine triptanov. Za to rastlino še posebej velja, da se pred pričetkom jemanja posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Črna detelja – zeliščni estrogen

Črna detelja (Trifolium pratense) – je zanimiv primer zelišča, katerega sodobna uporaba se močno razlikuje od njegove zgodovinske uporabe. Cvetne glavice že dolgo štejejo za zdravilo za razstrupljevanje pri težavah s kožo. Nedavno pa so odkrili, da listi črne detelje vsebujejo rastlinske estrogene (fitoestrogene), podobne tistim, ki jih vsebuje soja. To pomeni, da črno deteljo sedaj v glavnem obravnavajo kot zdravilo za simptome menopavze.

Klinični preskusi učinkov fitoestrogenov črne detelje so pokazali dvoumne rezultate, zato bodo potrebne dodatne raziskave za njihovo pojasnitev. Kljub temu pa je nekaj znakov, da morda preprečujejo slabšanje zdravja srca in žilja ter kosti, ki pri številnih ženskah spremlja menopavzo.

Jemljete lahko komercialno pripravljene izoflavone črne detelje v odmerkih po 40 do 86 miligramov na dan ali pa kot vam predpiše zdravnik. Če jemljete varfarin ali antikoagulante, potem lahko izoflavone črne detelje jemljete le pod zdravnikovim nadzorom.

Tradicionalna pomoč – žajbelj

Žajbelj (Salvia officinalis) ni le priljubljeno kuharsko zelišče, ampak ga široko uporabljajo tudi kot tradicionalno zdravilo za ublažitev vročinskih oblivov. Rastlina vsebuje veliko taninov, ki krčijo tkivo, kar govori v prid njegovi uporabi za zmanjšanje odvečnih telesnih izločkov. Sušilni učinki zelišča lahko koristijo tudi ob nočnem znojenju in težkih menstruacijah. Laboratorijske študije so pokazale, da nekatere sestavine v žajblju premorejo estrogene učinke, kar pojasnjuje tradicionalno rabo žajblja v obdobju mene.

V omenjene namene lahko pripravite poparek z enim do štirimi grami posušenega žajblja in ga popijete po tri skodelice na dan.

Ker žajbljev čaj krči tkivo, občasno poročajo, da povzroča izsušitev in razdraženje ustne sluznice. Če se to zgodi, zmanjšajte odmerek žajblja in poskrbite, da čez dan popijete veliko vode.

Žajbelj lahko ovira vsrkavanje rudnin, kot sta kalcij in železo. Zato odmerke jemljite v razmiku vsaj dveh ur. Žajbljevi listi sicer niso nevarni, a jih ne smete uporabljati predolgo.

Pomiritev z navadno  meliso

Navadna melisa (Melissa officinalis) je tradicionalno zdravilo za nemirnost in tesnobo ter je zato idealna za ženske, ki veliko skrbijo in so občutljivejše za stres med menopavzo in po njej. Ker zelišče sprošča, lahko pomaga tudi pri motnjah spanja. Navadna melisa spodbuja občutke mirnosti in lahko izboljša razpoloženje, ko ste čustveno potrti. Uporabljajo jo tudi za izboljšanje miselnega delovanja. Nekatere začetne raziskave kažejo, da izboljšuje spomin in zbranost.

Pripravite poparek z eno do dvema žličkama svežih zračnih delov navadne melise; popijte ga po eno do dve skodelici trikrat na dan, pri čemer zadnjo skodelico popijte 30 do 60 minut pred spanjem. Jemljete lahko tudi kapsule (200 miligramov praška), in sicer tako, da vzamete eno kapsulo trikrat na dan, pred jedjo. V primeru, da uživate tinkturo na osnovi melise, vzemite po 50 kapljic v kozarcu vode trikrat na dan.

O strupenosti melise ne poročajo. Ker navadna melisa lahko učinkuje na nekatera zdravila, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, preden jo začnete jemati. Izogibajte se dolgotrajni uporabi, saj melisa zmanjša hormonsko dejavnost spolnih žlez.

Maca – zdravilna korenina iz gorskih Andov

Maca izjemno ugodno deluje na trenutno počutje, ki ga je, po besedah mnogih uživalcev, mogoče začutiti praktično takoj, ko jo začnemo jemati. Nenavadne moči hormonov so znane vsem nam, občutimo jih na lastni koži kot jezo, stres, srečo in zaljubljenost … Toliko bolj dragoceno je zato najti rastlino, s pomočjo katere lahko uravnavamo izločanje hormonov v telesu in na ta način prepreči prevelika razpoloženjska nihanja. Rastlina, o kateri govorimo, je perujska maca, poleg uravnavanja hormonov pa ima še veliko drugih nič manj osupljivih zdravilnih lastnosti.

Maca, rastlina inkovskih bojevnikov

Maca (Lepidium meyenii) je rastlina, vajena premagovati izredne pogoje. Raste v Andih, na več kot 4400 metrih nadmorske višine.  Prilagoditi se je morala velikim temperaturnim razlikam, visokemu UV-faktorju, pomanjkanju kisika in močnemu vetru. V tem krutem okolju ji je uspelo zmagati v boju za preživetje. Nič čudnega torej, da so inkovski bojevniki verjeli, da bodo po zaslugi uživanja mace  v boju nepremagljivi. Kljub temu da niso poznali macine edinstvene vsebnosti človeškemu zdravju koristnih snovi, so zdrobljeno korenino te neverjetne rastline zaužili pred vsako pomembno bitko.  Poleg krepilnega učinka na splošno zdravje in počutje so Inki dobro poznali še eno macino dobro lastnost – njeno krepčilno učinkovanje na moško spolno moč. V času španske kolonizacije so maco uporabljali kot denar.

Zdravilne lastnosti mace

Danes dobro poznamo kemijsko sestavo mace in številne zdravilne lastnosti, ki izhajajo iz nje. Znanstvene raziskave so potrdile njeno vlogo pri povečanju telesne energije takoj po zaužitju. Odkrile so tudi, da povečuje odpornost, krepi imunski sistem in preprečuje stres. Nekatere snovi v maci vplivajo na hormonski sistem ter posledično na metabolizem, energijsko stanje organizma, rast, spolno moč (izotiocianat), plodnost (glukozinolat) in splošno počutje. Po zaslugi vsebnosti vitaminov B1, B2, B12 in C uživanje mace uravnava srčni utrip, pomaga pri zdravi rasti celic in pospešuje proizvajanje rdečih krvničk. Maca je dobra novica za vse, ki se radi sladkate z ogljikovimi hidrati, hkrati pa želite ohraniti primerno težo. Uživanje mace namreč pospešuje presnavljanje ogljikovih hidratov. Z veliko vlakninami, ki pospešujejo prebavo, pomaga pri izločanju strupenih snovi iz telesa. Poleg že naštetih vitaminov vsebuje tudi kalcij, natrij, kalij, fosfor, cink, mangan, magnezij in bizmut. Koncentracija kalcija v maci je večja kot v kravjem mleku. Po zaslugi vsebnosti kalcija uživanje mace krepi kosti in zobovje ter ugodno vpliva na delovanje živčnega in krvožilnega sistema. vsebuje tudi železo, zato je dobrodošel dodatek na jedilniku v primeru slabokrvnosti.

Maca učinkuje antistresno

Eden od osupljivih učinkov uživanja mace je njeno izjemno ugodno delovanje na trenutno počutje, ki ga je, po besedah mnogih uživalcev, mogoče začutiti praktično takoj, ko jo začnemo jemati. Maca namreč zmanjšuje raven stresnega hormona kortizola v telesu. Ko se raven kortizola zmanjša, to vpliva na povišanje količine kortizolu nasprotnega serotonina, znanega tudi kot hormon sreče. Zaužitje mace sproži v telesu kemijski proces, po zaslugi katerega se počutimo bolj zadovoljni in bolj polni energije. Ni naključje, da maco uživajo mnogi rekreativni in profesionalni športnik,i in da je obvezen del jedilnika Nasinih astronavtov. Antistresno delovanje mace je med drugim potrdila raziskava iz leta 2008, izvedena na 20 prostovoljcih, ki jih je mučila depresija. Izboljšanje razpoloženja po zaslugi uživanja mace pri ženskah v menopavzi je opazila raziskava revije Menopause. Ženske, ki so jemale maco 14 dni, so bile manj anksiozne in depresivne od tistih, ki so dobivale placebo. Maca je po rezultatih te raziskave izboljšala tudi njihov libido.

Kako jo uživamo

Zdravilne snovi mace so zbrane v korenini srčaste oblike. Korenino uživamo surovo, zgolj posušeno in zmleto. Obstaja več vrst, med drugimi rumena, rdeča in črna maca. Črna maca se še posebej priporoča za pospeševanje plodnosti in ima od vseh največji učinek pri pospeševanju hormonskih procesov, rdečo pa s pridom uživajo moški, ki imajo težave s prostato.  Sicer kvaliteta mace ni toliko odvisna od vrste kot od višine, na kateri rastlina raste.  Višje gojena maca vsebuje večjo koncentracijo zdravju koristnih učinkovin kot tista, ki raste nižje. Dobimo jo v trgovinah z zdravo prehrano v obliki tablet, tekočega izvlečka ali v obliki praška. Slednji je še posebej priročen, saj ga lahko uporabljamo kot dodatek (hladnim) jedem. Presnojedci maco pogosto uporabljajo kot dodatek naravnim sokovom, smoothijem in šejkom. Perujci jo včasih pripravljajo tudi kuhano, v Ameriki pa lahko v trgovinah kupite celo macino pivo.

Botanične lastnosti mace

Botaniki maco poznajo pod imenoma Lepidium meyenii  in L. peruvianum. Druga oznaka je danes pogostejša in označuje maco, kot jo poznamo danes: ne več zgolj divje rastočo, pač pa v veliki meri udomačeno in gojeno rastlino. Zgornji del rastline ima obliko listne rozete. Listi so nekoliko podolgovati in zaviti. Rastlina ne raste v višino, ampak se stiska k tlom. Macina korenina pogosto spominja na redkvico, čeprav imajo nekatere rastline tudi korenine drugačnih oblik. Za dobro rast rastlina potrebuje hladno podnebje in prst, skopo s hranili, v kateri sicer uspevajo le redke rastline.

Hranilna vrednost mace

Maca je sestavljena iz približno 60-odstotkov ogljikovih hidratov, 10-odstotkov beljakovin, 8,5 -odstotkov prehranskih vlaknin in 2,2-odstotkov maščob. Bogata je s kalcijem in kalijem, vsebuje pa tudi železo, jod, baker, mangan, cink. V njej najdemo pomembne maščobne kisline, vključno z linolensko, palmitinske kisline in oleinske kislino. Vsebuje selen in magnezij ter polisaharide. Za učinkovitost na področju spolnih funkcij je zaslužna spojina p-metoksibenzil isothiocianat.

Pozitivni učinki rednega uživanja mace

• večja energičnost,
• večja vzdržljivost,
• boljše razpoloženje,
• večja plodnost (pri moških in pri ženskah),
• blažje hormonske težave pri ženskah (PMS, menopavza),
• manj stresa,
• boljša kvaliteta krvi,
• hitrejše zdravljenje ran,
• bolj gladka koža,
• boljši spomin in sposobnosti učenja,
• manjše tveganje za nastanek rakavih obolenj ter bolezni srca in ožilja.

Kakšno maco izbrati?

Pogoj, da Maca vsebuje zadostno količino zdravilnih učinkovin, je gojenje na čim višji višini z metodo kolobarjenja, pri kateri pridelek posejejo le vsakih pet. Zelo pomembno je tudi, da se maca na naraven način suši na soncu dva meseca. Način sušenja tudi pomembno vpliva na kakovost mace. Industrijski pristop strojnega sušenja mace, kakršen se zaradi znižanja stroškov uporablja v večini izdelkov iz industrijsko razvitih držav, spremeni razmerja sestavin kot tudi zmanjša njihovo učinkovitost. Zato moramo biti pri nakupu pozorni in po možnosti kupiti maco, ki je v celoti na tradicionalen način pridelana in predelana  v Peruju. Najkakovostnejša  Maca raste na planoti Junin v okolici kraja Ninacaca (nad 4000m), od koder po zgodovinskih podatkih tudi izvira kultivirana oblika mace. Količine in razmerja učinkovin v maci  so pogojena z mineralno sestavo tal, nadmorsko višino ter vremenskimi in temperaturnimi pogoji. Maco, z vsebnostjo aktivnih snovi kakršne ima maca s planote Junin, so brezuspešno  poiskušali gojiti tudi drugje po svetu. Maca bi uspevala tudi na naših vrtovih, podobne oblike in okusa, vendar z zanemarljivimi količinami za človeški organizem pozitivnih snovi. Maco gojijo tudi na nižje ležečih predelih Peruja in Bolivije. Na ta način sicer zmanjšajo stroške pridelave in transporta ter posledično pocenijo končni produkt, hrati pa izničijo bistvo Mace in večino njenih pozitivnih lastnosti.

Zdravilne lastnosti orehov

Čeprav orehom zaradi povzročanja prebavnih težav in težav z zgago v prehrani velikokrat delamo krivico, veljajo za enega najbolj zdravih oreščkov v svoji skupini.

Orehi vsebujejo kar okoli 60 odstotkov maščob (največji delež predstavljata linolna in linolenska kislina, ki sta esencialni maščobni kislini), zaradi česar so odlični vir za zdravje in pomemben dodatek k prehrani. Sicer poleg maščob vsebujejo še okoli 15 odstotkov beljakovin in približno 13 odstotkov sladkorjev. Pomembna sestavina orehov, ki so pomemben vir folne kisline, vitamina C in E, kalcija, kalija, magnezija, železa, cinka, selena in bakra, je tudi elaginska kislina, ki zmanjšuje možnost za pojav rakavih obolenj.

Iz orehov pa pridelujejo tudi orehovo olje, ki je zaradi uravnavanja telesne teže, čiščenja krvi in spodbujanja delovanja ledvic v naravnem zdravilstvu zelo cenjeno.

Njegovo bogastvo se skriva v listih

Orehovi listi so bogati s čreslovinami, ki krčijo tkivo in celijo rane, in juglonom, ki uničuje bakterije. Pripravke iz listov, ki izboljšujejo imunski sistem ter krvni obtok, se uporablja tudi pri odpravljanju težav s prebavo in proti črevesnim okužbam. Orehovi listi pa se, ker krepijo beljakovino keratin, ki se nahaja v kožni povrhnjici, velikokrat uporabljajo tudi v kozmetiki. Pripravki namreč pomagajo pri težavah s kožo, kot so akne in ekcem, ter pri razjedah.

Oreh je dobra hrana za možgane

Čeprav je oreh tako kot večina drugih oreškov prava zakladnica hranil, pa zaradi zasičenosti z minerali izstopa. Ob zaužitju nekaj orehov boste namreč zadostili povprečni dnevni potrebi po manganu – pomembnemu mineralu, ki omogoča nemoteno rast in obnovo tkiv, reprodukcijo, sposobnost celjenja ran, presnovo sladkorja, inzulina in holesterola. Poleg tega pa možganom omogoča uspešno delovanje tudi v najzahtevnejših situacijah.

Preberite še:

Obrok za delovno mizo zmanjšuje kreativnost

Če si čas za obrok na delovnem mestu najdete le za delovno mizo, medtem pa buljite v ekran in rešujete službene uganke, niste edini.

Zdrave lastnosti rdečega vina

Lahko rdeče vino res vpliva na vaše zdravje in podaljša življenjsko dobo?

Hrana za mir

“Vilice so najbolj nasilno orožje,” je nekoč dejal Gandi. Citat je Will Tuttle vključil v svojo knjigo Hrana za mir, z njim pa ponazoril dominacijo, vpisano v naše prehranjevalne navade.

REPINEC, NAVADNI (Arctium lappa, A.minus, A.tomentosum)

Druga imena:kancelj, klošč, lepenj, lepir, podbev, ovčji prijatelj, reginec, starec, torika, prpetek, gozdni repinec.

Ajurvedska voda z začimbami čisti toksine iz telesa

Prehrana, ki po ajurvedi pomaga razstrupljati in čistiti toksine (ama) iz telesa, mora biti topla, suha in lahko prebavljiva. Tudi hranljive juhe in vroče, sveže skuhane stročnice in vrtnine, ki jih pripravimo z mešanico pravih začimb, ki spodbujajo prebavo, zmanjšujejo amo v telesu.

Da bo naša prebava optimalno delovala, se moramo vsaj v času čiščenja izogibati popoldanskemu spanju, zvečer pa moramo zgodaj v posteljo, tako da se lahko zbudite ob 6 uri zjutraj. Vsak dan telovadite pol ure, vendar samo tiste vaje, ki so vam prijetne in vam jih ni težko delati. Tudi sprehod dobro dene.

Ajurvedska voda

Zelo učinkovit način za zmanjšanje toksinov v telesu je pitje AMA-vorna vode (voda, v kateri so se kuhale začimbe, ki zmanjšujejo amu). Da dobite to vodo, zavrite dva litra vode in jo prelijte v termo steklenico.
V steklenico dodamo dve do tri tanke rezine svežega ingverja, 1/4 žličke kumine, 1/4 žličke komarčka, ščepec črnega popra in 2 metina lista. Pustite stati. Pitje te vode čez dan ima čistilni učinek na naše telo.

Ognjič zdravi otekline, vnetja in trebušne bolezni

Ognjič je nezahteven, lep, dišeč, zelo dolgo cveti, pa še izjemno zdravilen je. Ime je dobil po čudoviti barvi, ki spominja na ogenj, je živo rumen in oranžen v najrazličnejših odtenkih. Poznamo tudi kremaste ali rdeče-rjave cvetove. Botanično ime Calendula izhaja iz rimskega koledarja in se nanaša na dolg čas cvetenja od pomladi in vse do pozne jeseni.

Ognjič je lahko nizek in gost, lahko pa zraste v višino tudi 70 centimetrov. Ognjič je dokaj široka rastlina, saj meri v širino do 40 centimetrov, zato ga redčite oziroma sadite dovolj narazen. Ko ga boste enkrat dali na vrt, bo rodil vsako leto znova in vedno več ga bo. Najraje se namreč zaseje kar sam.

Iz ognjiča se dela tinktura za obkladke, otekline, uporablja se tudi kot čaj za zdravljenje ali lajšanje trebušnih in črevesnih bolezni in pa za čiščenje organizma oziroma razstrupljanje. Ognjičevo mazilo je zelo učinkovito za zdravljenje suhe kože, pomaga pa tudi proti vnetjem, odrgninam in opeklinam, in pa kot blag zaščitni faktor pred soncem, ne moremo pa ga uporabljati kot samostojno zaščito pred močnim soncem.

Ognjič je zaradi svojih zdravilnih učinkov za kožo zelo cenjen tudi v kozmetiki, saj poleg že naštetih lastnosti ne draži kože, njegove zdravilne učinkovine (flavonoidi, eterično olje, triterpeni) pa pomagajo proti alergijam, za večjo odpornost kože, za zdravljenje vseh vrst ran, opeklin, ureznin in ozeblin, pikov insektov, Blagodejno vpliva na vnete vene ter krčne žile …

Za pripravke uporabljamo večinoma ognjičeve cvetove, ki jih nabiramo od junija do oktobra ob lepem vremenu. Cevtove nato posušimo in jih hranimo v zaprtih steklenih kozarcih.

Ognjič na vrtu

Čeprav je ognjič zelo nezahtevna rastlina, bo najbolje uspeval na sončnih mestih in na dobro odcednih tleh, ki pa dobro zadržujejo vlago. Lahko ga gojite tako na vrtu kot v koritih ali loncih.

V času cvetenja njegove cvetove obirate sproti, lahko vsak drugi dan. Pri tem redno odstranjujte odcvetela stebla, saj boste čas cvetenja podaljšali, pridelek pa bo še večji. Redno obrezovanje preprečuje tudi bolezni rastline, kot sta denimo rja ali pepelasta plesen. Cele cvetove položite na časopisni papir in počakajte nekaj ur, da se morebitni insekti odločijo in zapustijo dišeče cvetove. Nato iz cvetov populite le obrobne listke in jih posušite. Na majhni gredici, ki ste jo namenili za ognjič, bo dovolj ognjiča za celo družino, morda tudi za kakšnega prijatelja.

Sveže ognjičeve cvetove lahko uporabite za solate, sicer pa so ga že v antiki uporabljali kot nadomestek žafrana za ribje ali perutninske jedi. Lahko nabirate tudi popke ognjiča in jih vložite v kis.

Zdravilne učinkovine

Ognjič ima številne zdravilne lastnosti, je spazmolitik in antiflogistik, miri krče in vnetja želodca, črevesja, žolčnega mehurja in žolčevoda, sečnega mehurja, ledvic in ženskih spolnih organov. Je diaforetik in diuretik, saj pospešuje znojenje in izločanje vode.

Ognjič veliko uporabljajo za zdravilna mazila, za blaženje posledic opeklin, tudi za nego dojenčkove kože. Zdravi vneto ustno in žrelno sluznico, modrice, preležanine, zlato žilo ter vnetje danke.  Z ognjičem čistimo in mažemo kožne ture in rane, ki se težje celijo. Je tudi antihemoragik, zaustavlja krvavitve, emenagog, sproži izostalo mesečno perilo, adstringent in antiseptik, skrči tkivno površino in jo razkuži, in granulacijsko sredstvo, pospeši nastanek zrnastega tkiva pri celjenju ran. Uporabljajo ga tudi za zdravljenje želodčnih razjed.

Zdravilni ognjičev čaj

Zdravilni čaj iz ognjiča uporabljamo za lajšanje blažjih vnetij kože in sluznice ter žrela. Če imate vneto žrelo, topel čaj grgrajte večkrat na dan. Pomaga tudi pri celjenju manjših ran in sončnih opeklin.

Čaj iz ognjiča naredite tako, da prelijete eno do dve veliki žlici zdravilnega čaja s skodelico vrele vode in pokrito pustite stati pet do deset minut. Pri kožnih vnetjih namočite v ohlajen poparek laneno krpo ali gazo in jo za pol ure položite na prizadeti del kože. Ponovite štirikrat dnevno. Čaj lahko uporabite tudi za obkladke pri zvinih, pretegnjenih vezeh in mišicah. Z njim si lahko umivate oči, tako naj bi se izboljšal vid. Če ga boste pili, boste imeli čistejšo kri in zdrava jetra. Naj bi čaj deloval tudi proti glistam. Za zdravljenje želodčnega čira pa skuhajte čajno mešanico iz ognjiča, koprive, jetičnika in krvavega mlečnika. Vsekakor se pred dejanskim uživanjem čaja iz ognjiča posvetujte z zdravnikom.

Izdelajte vsestransko kremo ali olje

Petdeset gramov kokosove masti segrejte v vodni kopeli in dodajte deset mililitrov mandljevega olja in pest posušenih cvetnih listkov. Mešanico segrevajte še trideset minut pri zmerni temperaturi, nato pa jo odstavite, da se malce hladi. Mešanico precedite, da odstranite cvetne listke. Mazilo dajte v kozarček in hladno postavite v hladilnik. Tako bo primerno za uporabo še pol leta. Namesto kokosovega masla lahko uporabite samo rastlinsko olje. Tako boste imeli namesto zdravilnega mazila, zdravilno olje, ki ga lahko uporabite pri masažah. Z dodatkom eteričnega olja bo še zadišalo. Mazilo uporabljajte za nego kože, tudi otroške in dojenčkove. Uporabite ga za opekline, vreznine, pri turih, ranicah in ranah, pri raznih vnetjih kože, pomaga tudi pri krčnih žilah in glivičnih obolenjih na nogah. Z redno uporabo bo tudi koža na stopalih mehkejša.

V mrzlih dneh imamo pogosteje suho, rdečo, morda celo razpokano kožo. Tudi tu vam bo ognjičeva krema pomagala. Trikrat do štirikrat dnevno sperite kožo z mlačno vodo, nato dodajte ognjičevo kremo. Redna uporaba mazila se priporoča tudi pri nastanku kurjih očes, saj omehča kurje oko. Pred uporabo kurje oko umijte, dobro posušite in namažite s kremo. Najbolje, da nato vse skupaj povijemo s povojem.

Kar polovica ljudi se v življenju vsaj enkrat sreča s hemoroidi in tudi tu si lahko pomagamo z mazilom iz ognjiča. Hemoroidi nastanejo zaradi nezdravega prehranjevanja, zaradi predolgega sedenja na školjki in naprezanja pri odvajanju blata. Pogosti so tudi v nosečnosti, pogosteje jih imajo debeli ljudje in tisti, ki veliko sedijo. Pri preprečevanju nastajanja hemoroidov je ključnega pomena higiena zadnjika. Najbolje je, če si zadnjik speremo s toplo vodo in blagim milom po vsakem odvajanju, dva do trikrat na dan pa si zadnjik mažite z mazilom iz ognjiča. Mazilo bo delovalo protivnetno, antibakterijsko, spodbujalo bo regeneracijo celic in tako preprečevalo nastanek hemoroidov.