Category: Zanima me

Kako da prizovete sreću

Sreća dolazi onima koji je očekuju raširenih ruku.

kako_da_prizovete_srecu

Dr Richard Wiseman, savetnik za srećniji život, tvrdi da je 80 odsto ljudi koji se trude da povećaju svoju sreću uspešno. Nakon samo mesec dana pojačanog truda, većina ljudi kaže da se njihova sreća povećala za, u proseku, četrdeset odsto. Zanimljivo je da je Wiseman inače bivši mađioničar, a doktorirao je i bavi se javnom percepcijom psihologije.

Jedno od njegovih glavnih istraživanja odnosi se na ulogu koju sreća ima u našim životima, a njegovi saveti za povećanje sreće su sledeći:

  • Pripremite svoj um – nemojte dozvoliti da vaše životne prilike zavise samo od sreće. Umesto toga, pokušajte da se bar malo pozabavite intuitivnim predviđanjem i pripremite svoj um za dobre stvari koje treba da se dese. Prilike, kako kaže  Wiseman, vole kad je um spreman. Ako ste postavili temelje u glavi, kada se nešto desi slučajno, to će biti samo nadogradnja onoga što ste već započeli.
  • Dajte šansu sreći – Ako uvek ubirate jabuke iz istog voćnjaka, vremenom više neće ostati nijednog ploda.  Wiseman smatra da isti princip važi i za sreću. Težite za aktivnim životom, izađite, radite različite stvari, i na taj način povećajte izglede da vam se dese dobre stvari. Bilo da berete jabuke ili idete u kupovinu, idite često na nova mesta. Ako volite da pojedete ručak na klupi u parku, promenite klupu, ili još bolje, promenite park. Nikad ne znate ko će sedeti do vas.
  • Opustite se – Ako ste anskiozni, pod stresom, preokupirani problemima, nećete biti u stanju da primetite dobre stvari koje čekaju da se baš vama dese. Nećete primetiti novčanicu na ulici ili ćete propustiti šansu da porazgovarate sa nekim u kafiću. Opušten stav može vas odvesti do različitih mogućnosti, ali morate biti spremni da iz svog okruženja primate pozitivne talase.
  • Izgradite svoju mrežu sreće – Ostanite u kontaktu s ljudima koje poznajete, a istovremeno, pokušajte da upoznate nove ljude. Postanite društveni magnet i obratite pažnju na svoj govor tela. Iako zvuči očigledno, neka vam osmeh bude navika. Vi ste okruženi mogućnostima, a šansa za sreću zavisi od toga da li vidite sve prilike koje vas okružuju. Svaka osoba koju upoznate u parku, u avionu, u autobusu, može biti vaša šansa i prilika. Svaki izlazak iz kuće nosi mogućnost da vam se desi nešto lepo. Otvorite svoj um za pozitivne stvari i potpuno se pripremite za to da da vas dobre stvari “napadnu” sa svih strana

10 grešaka u oblačenju: kako nam moda dodaje kilograme i godine

Nismo ništa rešili bacanjem samo predubokih pantalona iz svog garderobera. Otkrivamo još 10 modih “no-no” pravila koja će vam lako skinuti te godine koje, zapravo, nemate…

10_gresaka_u_oblacenju_kako_nam_moda_dodaje_kilograme_i_godine

Trudite se da ne kupujete odeću nekvalitetnih materijala, ili onu sa previše aplikacija. Birajte klasične modele, lepih, privlačnih boja, koje nikada ne izlaze iz mode.

Odeća je vaše ja…

Važno je da uvek imate jednu “ključnu stvar” koja će vas izdvojiti iz mase: dobar par cipela, ili hit torbu za aktuelnu sezonu. Ukoliko volite kombinovanje, vodite računa o tome koje boje spajate i nemojte preterivati sa komadima koji su možda malo veći od broja koji realno nosite. Evo i liste “no-no” pravila koja će vam obezbediti šik, prefinjeni izgled.

1. Ne zavijajte se u crno.

Istina je, crno može lepo da suzi svaku figuru, umanji nedostatke i istakne vrline i to izuzetno lako. Ali prvo pravilo anti-age mode kaže da se crnilo mora razbiti, na primer, dobrim i obojenim nakitom, efektnim ešarpama, koloritnom tašnom ili obućom. Nemojte se u crno uvijati, jer tako takođe ističete podočnjake, ili bore i cela figura dobija sumoran a ne šik izgled.

2. Nemojte se kriti iza svoje odeće.

Odeća bez oblika vas čini starijim i punijim. “Vreća” nije način da stomačić, punije ruke ili kukove. Potreban vam je, zapravo, dobro krojen i ukrojen model, pravljen tako da od nedostataka pravi čuda! Dobar kroj malo duže jakne za prikrivanje kukova, na primer, je pun pogodak.

3. Ne preterujte s dužinom suknji.

Dugačke suknje mogu sakriti punije noge, ali mogu i raširiti čitavu figuru. Zato: ako se kratka suknja računa sa četiri prsta iznad kolena, zašto ne biste dugačku merili sa isto toliko ispod? Izgledaćete idealno, bez obzira na to koliko imate godina.

4. Nemojte nositi brushaltere koji vam ne pristaju.

Brushalteri koji nisu vaš broj mogu da vas učine starijim, nižim, čak i težim nego što zapravo jeste. Ukoliko ne znate svoj tačan broj, dozvolite prodavačici da vam pomogne već pri sledećoj kupovini.

5. Nije sve u udobnosti farmerica.

Farmerice sa lateksom su raj za one koji vole dobar stil isto koliko i udobnost. Međutim, ukoliko se mnogo rastegne, visiće… Zato bi najbolje bilo da kupujete farmerice ovakvog tipa sa 2 odsto elastina. Biće dovoljno udobne i osetićete jasnu razliku između njih i donjeg dela pidžame.

6. Skrivanje vrata nije toliko jednostavno kao što izgleda.

Sve zavisi od vaše figure. Neke rolke vam mogu izdužiti gornji deo tela a da to i ne znate. Zato bi najbolje bilo da, ako volite rolke, kupujete polurolke, i to što jednostavnije, a važno je da je ukrasite dobrim komadom nakita.

7. Pazite s kim idete u šoping.

Ako je kupovina odeće društvena aktivnost za vas, nemojte slepo verovati svima. Znate da će prodavačica biti svakako oduševljena povodom svega pored čega budete uopšte i prošli, a najbolji prijatelji imaju tendenciju da rade isto, jer vas, naravno, vole takve kakvi i jeste. To nije loša stvar, ali bolje je da krenete s nekim ko je surovo iskren, ko će vas sprečiti u kupovini stvari koje vam ne stoje.

8. Postoji odeća koju čuvate samo za specijalne prilike.

Sve stvari koje “čuvate za specijalne prilike” mogu delovati kao da nisu vaše, jer ih ne nosite često te samim tim i ne znate baš kako da se ponašate u njima. Budite šik kad god poželite, ne dozvolite da vas bilo šta u tome sprečava.

9. “Soliter” štikle i cipele s platformom.

Posebno ako niste preterano oduševljeni svojim nogama od kolena na dole, nemojte nositi kabastu obuću. Kada rešite taj problem, odmah pređite na problem ”cipela sa špicastim vrhom”.

10. Izbegnite izgled “stjuardese iz šezdesetih godina 20. veka”.

Ovde je reč o maloj, svilenoj marami, vezanoj ”nemarno” oko vrata. Ukoliko volite ukrase koji se generalno nose na gornjem delu tela, odlučite se za neki dobar i zanimljiv broš. Pratili modu revnosno ili ne, nije dobro kasniti baš toliko.

LINK ZA VADBO JOGE

http://www.lovesensa.rs/joga-izazov/

Prazniki z oznako Svetovni dan, po mesecih – wikipedia


JANUAR Svetovni dan miru: 1. januar • Svetovni dan religij: 16. januar • Svetovni dan edinosti Cerkve: 19. januar • Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta: 27. januar • Svetovni dan indigo otrok: 29. januar • Svetovni dan boja proti kajenju: 31. januar

FEBRUAR• Svetovni dan mokrišč: 2. februar • Svetovni dan boja proti raku: 4. februar • Svetovni dan bolnikov: 11. februar • Svetovni dan varne uporabe interneta: 11. februar • Svetovni dan materinščine: 21. februar

• MAREC• Svetovni dan civilne zaščite: 1. marec • Svetovni dan varčevanja z energijo: 6. marec • Svetovni dan pripovedništva: 19. marec • Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji: 21. marec • Svetovni dan poezije: 21. marec • Svetovni dan strpnosti: 21. marec • Svetovni dan lutkarjev: 21. marec • Svetovni dan voda: 22. marec • Svetovni dan meteorologije: 23. marec • Svetovni dan tuberkuloze: 24. marec • Svetovni dan mater: 25. marec • Svetovni dan gledališča: 27. marec

• APRIL• Svetovni dan etnologije: 2. april • Svetovni dan mladinske književnosti: 2. april • Svetovni dan zdravja: 7. april • Svetovni dan Romov: 8. april • Svetovni dan lionizma: 12. april • Svetovni dan mladih prostovoljcev: 15. april • Svetovni dan hemofilije: 17. april • Svetovni dan zemlje: 22. april • Svetovni dan brez avtomobila: 22. april • Svetovni dan knjige in avtorskih pravic: 23. april • Svetovni dan veterinarjev: zadnja sobota v aprilu • Svetovni dan intelektualne lastnine: 26. april • Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu: 28. april • Svetovni dan plesa: 29. april

MAJ• Svetovni dan svobode tiska: 3. maj • Svetovni dan gasilcev: 4. maj • Svetovni dan astme: 4. maj • Svetovni dan babic: 6. maj • Svetovni dan Rdečega križa: 8. maj • Svetovni dan Evrope: 9. maj • Svetovni dan možganske kapi: 10. maj • Svetovni dan medicinskih sester: 12. maj • Svetovni dan pravične trgovine: 13. maj • Svetovni dan hipertenzije: 13. maj • Svetovni dan družine: 15. maj • Svetovni dan podnebnih sprememb: 15. maj • Svetovni dan oporečnikov: 15. maj • Svetovni dan telekomunikacij: 17. maj • Svetovni dan podjetnic: 18. maj • Svetovni dan muzejev: 18. maj • Svetovni dan kulturnega razvoja: 21. maj • Svetovni dan biodiverzitete: 22. maj • Svetovni dan sonca: 28. maj • Svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN: 29. maj • Svetovni dan športa: 31. maj • Svetovni dan nekajenja: 31. maj

JUNIJ• Svetovni dan okolja: 5. junij • Svetovni dan gasilcev: 8. junij • Svetovni dan boja proti otroškemu delu: 12. junij • Svetovni dan krvodajalstva: 14. junij • Svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi: 15. junij • Svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše: 17. junij • Svetovni dan beguncev: 20. junij • Svetovni dan ALS: 21. junij • Svetovni dan podpore žrtvam mučenja: 26. junij

• JULIJ• Svetovni dan prebivalstva: 11. julij

AVGUST• Svetovni dan dojenja: 2. avgust • Svetovni dan mladih: 12. avgust

SEPTEMBER• Svetovni dan boja proti nepismenosti: 8. september • Svetovni dan preprečevanja samomorov: 10. september • Svetovni dan prve pomoči: 11. september • Svetovni dan ohranjanja ozonske plasti: 16. september • Svetovni dan alzheimerjeve bolezni: 21. september • Svetovni dan šolskega mleka: 24. september • Svetovni dan jezikov: 26. september • Svetovni dan turizma: 27. september • Svetovni dan gluhonemih: 30. september • Svetovni dan srca: 30. september

• OKTOBER• Svetovni dan starejših: 1. oktober • Svetovni dan vegetarijanstva: 1. oktober • Svetovni dan glasbe: 1. oktober • Svetovni dan arhitekture: 1. oktober • Svetovni dan habitata: 1. ponedeljek v oktobru • Svetovni dan stomistov: 2. oktober • Svetovni dan otroka: 3. oktober • Svetovni dan varstva živali: 4. oktober • Svetovni dan učiteljev: 5. oktober • Svetovni dan bivalnega okolja: 6. oktober • Svetovni dan pošte: 9. oktober • Svetovni dan duševnega zdravja: 10. oktober • Svetovni dan boja proti bolečini: 11. oktober • Svetovni dan revmatskih bolezni: 12. oktober • Svetovni dan standardizacije: 14. oktober • Svetovni dan hoje: 15. oktober • Svetovni dan kmetic: 15. oktober • Svetovni dan hrane: 16. oktober • Svetovni dan hrbteničnih bolezni in okvar: 16. oktober • Svetovni dan boja proti revščini: 17. oktober • Svetovni dan travme: 17. oktober • Svetovni dan osteoporoze: 20. oktober • Svetovni dan OZN: 24. oktober • Svetovni dan psoriaze: 29. oktober • Svetovni dan varčevanja: 31. oktober

NOVEMBER • Svetovni dan znanosti za mir in razvoj: 10. november • Svetovni dan boja proti odvisnosti: 11. november • Svetovni dan mladine: 11. november • Svetovni dan diabetesa: 14. november • Svetovni dan KOPB: 16. november • Svetovni dan izseljencev: 17. november • Svetovni dan spomina na žrtve cestno-prometnih nesreč: 3. nedelja v novembru • Svetovni dan boja proti smrtni kazni: 30. november • Svetovni dan študentov: 17. november • Svetovni dan televizije: 21. november • Svetovni dan pozdrava: 21. november • Svetovni dan pravice vedeti: 28. november • Svetovni dan urbanizma: 29. november • Svetovni dan varstva potrošnikov: 30. november • Svetovni dan boja proti smrtni kazni: 30. november

DECEMBER • Svetovni dan boja proti aidsu: 1. december • Svetovni dan boja proti sužnosti: 2. december • Svetovni dan invalidov: 3. december • Svetovni dan prostovoljcev: 5. december • Svetovni dan civilnega letalstva: 7. december • Svetovni dan človekovih pravic: 10. december • Svetovni dan gora: 11. december • Svetovni dan migrantov: 18. december • Svetovni dan medčloveške solidarnosti: 20. december • Svetovni dan biotske raznovrstnosti: 29. december

3 promene u ritmu disanja: šta nam govori naš dah

Osluškujte moćne signale sopstvenog daha i pokušajte da ih razumete. Šta nam oni govore? Šta znači kada, na primer, uhvatimo sebe kako zadržavamo dah? Upoznajte promene u disanju…

3_promene_u_ritmu_disanja_sta_nam_govori_nas_dah

Oni koji se bave jogom znaju da postoji duboka veza između daha, tela i uma, i da kada radimo na jednom, utičemo na druga dva. Za razliku od nekih komplikovanih asana koje ne možemo raditi na radnom mestu ili u prodavnici, disanje je deo naše svakodnevice. Lako je osluškivati ga, i raditi na njemu bilo kada i bilo gde.

Uz njegovu pomoć uvek možete znati kako ste.

Da li sam pod stresom? Da li sam anksiozan? Da li sam depresivan? Da li sam miran?

Promenom načina disanja možemo uticati na raspoloženje, i na to kako naše telo na njega reaguje, piše Yoga journal. Evo kako da pravilno protumačimo signale koje nam disanje šalje:

1. Plitko disanje grudnim košem.

Ovo je univerzalni pokazatelj stresa. Kada primetite ovakvo disanje, setite se da treba da udahnete duboko, kako biste lakše pristupili stresnoj situaciji i rešili je.

2. Zadržavanje daha.

Ljudi uglavnom zadržavaju dah kada se oko nečega mnogo trude. Ovo je znak da bi trebalo malo da se opustimo.

3. Kada je izdah značajno duži od udaha.

Kada je spontano, a ne deo neke vežbe, ovakvo disanje često koincidira sa osećanjem poraženosti, neraspoloženosti u svakom smislu. Ukoliko tada budemo obratili pažnju na disanje i svesno proširili udah – povratićemo energiju.

4. Ravnomerno disanje.

Kada smo mirni, fokusirani, dobro raspoloženi – dišemo normalno. Udah i izdah su jednaki, i uspešno stižu duboko u dijafragmu. Oni koji vežbaju jogu znaju da ovakvo disanje mogu primetiti tokom šavasane.

Rudra mudra: lek za umor i iscrpljenosti

Rudra mudra aktivira čakru solarnog pleksusa i jača či. Veoma je korisna za osobe koje naporno rade i pod intenzivnim su stresom…

rudra_mudra_lek_za_umor_i_iscrpljenosti

Joga pokreti rukama u kojima se koriste samo dlanovi i prsti nazivaju se mudre i predstavljaju jedan od sistema drevne indijske medicine. Svaki od naših prstiju na obe ruke ima razlicito značenje i svaki odgovara energiji određenog dela tela. Desna ruka predstavlja mušku stranu i pod uticajem je Sunca, dok je leva ženski deo naše prirode i njome upravlja Mesec. Desna ruka prima moći, dok ih leva daje.

Anđali mudra za smiren um…

Rudra mudra je odlična za oslobađanje od umora, iscrpljenosti i slabosti, za poboljšanje cirkulacije. Može da se vežba po pet minuta nekoliko puta tokom dana. Doktorima, studentima, vojnicima je od posebne važnosti da je praktikuju, jer pojačava element zemlje, potpomaže isceljivanje aritmije, anksioznosti, nemira.

Vayu Mudra reguliše element vazduha u telu…

Osobe sa dominantnom Kapha došom Ridra mudru treba da rade umereno. Spojte vrh palca, kažiprsta i domalog prsta i poželite dobrodošlicu vitalnosti.

Mudre su jednostavne ali imaju veliku moć koja može da vam promeni život, jer energiju zaključanu u adijima i čakrama oslobađaju i usmeravanju kako biste ostvarili ciljeve i nosili se sa problemima svakodnevnog života.

Kako biti sam i srećan

Kako da postanemo sami sebi dovoljni kao emocionalna podrška?

kako_da_budete_sami_i_srecni.jpg

„Sve nevolje potiču od nemogućnosti da čovek sam sa sobom provede neko vreme” – Blez Paskal.

Upravo ovom Paskalovom rečenicom koja na sasvim novi način osvetljava pitanje samoće počinje i novi tekst poznatog zen blogera Lea Babaute, objavljen krajem 2013. godine. Umesto što izaziva strah, kaže on, samoća može biti naš put ka samom sebi, način da sebe bolje upoznamo upravo u trenucima kada smo izolovani od ostatka sveta.

Svi ili skoro svi se ponekad bojimo samoće, kaže Leo, bojimo se da ćemo ostati bez partnera, prijatelja, porodice ali je sve veća opterećenost ovim strahom dovodi do takvih postupaka da sebi više ne ostavljamo ni trenutak u kojem smo sami. Tome doprinosi i naša vezanost za društvene mreže, prodavnice, tržne centre, restorane… Zašto je strah od samoće opasan? Zato što će nas navesti da se družimo do beskraja, čak i sa ljudima koji nisu dobri za nas i da upadamo u začarane krugove prekomerne hrane, šopinga i drugih zamena za ljubav.

“Suština straha od samoće ukorenjena je u našoj sklonosti da je doživljavamo kao sumornu, depresivnu, strašnu… ali ona može biti i prilika za rasterećenje, prilika da sebe upoznamo bolje” objašnjava Babauta.

Štaviše, ima stvari koje su nekad i nezamislive u društvu: da se zaista udubimo u neku izuzetnu knjigu, da posvećeno i oslobođeno pišemo pesmu, pa čak i da slušamo muziku opušteno i ne susprežući emocije… Tada nam samoća tako prija.

Kako da ovaj osećaj proširimo, kako da postanemo sami sebi dovoljni kao emocionalna podrška?

Sedite mirno, kaže Babauta i potražite u sebi odgovore na sledeća pitanja: Ko ste vi? Šta ste u stanju da uradite? Da li možete da prihvatite sebe kad malo bolje razmislite ko ste?

Da li ste u stanju da – upravo u sebi – nađete lepotu? Ima li u tome pravog razloga za strah?

Ako ste i dalje nesigurni u pogledu samoće, to je potpuno razumljivo. Biti sam nije lako, ali ako ste spremni na to, onda ćete lako naučiti i mnogo toga što je potrebno da se lako snalazite u svetu. Kako da vodite domaćinstvo? Naučite da plaćate račune i obavljate administrativne poslove. Kako da putujete sami? Naučite da planirate putovanja, koristite mape, organizujete prevoz. Ako i zalutate u nekom trenutku, ni to nije smak sveta.

Da li ćete biti spremni za ljubavnu vezu ako uživate u samoći? Itekako! Dvoje ljudi čine par tek ako su oboje celi.

Kako da negujemo telepatiju

Kada se stiša užurbanost svakodnevnog života, sposobnost primanja podataka od druge osobe se povećava…

kako_da_negujemo_telepatiju_2

Za vreme putovanja južnoafričkog istraživača Laurensa van der Posta afričkom pustinjom Kalahari, sredinom 1950-ih, njegova ekspedicija se utaborila pod nekoliko samotnih stabala tražeći olakšanje od paklene popodnevne vrućine. Laurens je bio jedan od retkih koji nisu zaspali, nego je samo zurio u pustinju, kad mu se bešumno prikrao bušmanski prevodnik Dabe i rekao. “Odande dolaze ljudi. U nevolji su.”

Laurens je ustao i zagledao se u pravcu koji mu je Dabe pokazao. Nije bilo traga nikakvim ljudima.

“Jesi li siguran, Dabe? Kako znaš?”

“Ljudi dolaze. U nevolji su”, odgovorio je. “Osećam to ovde”, rekao je pokazavši na svoje grudi.

Nekoliko minuta kasnije, Laurens je spazio nekakve pokrete u daljini. Zatim je ugledao grupu Bušmana. Koračali su kao da mesečare, upalih obraza i praznih pogleda. Dolazili su sa sušnog područja i hodali su danima bez hrane i vode. Laurensovi ljudi su im dali da se napiju i odspavaju u logoru.

Informacija o dolasku grupe gladnih i žednih koju je Bušman Dabe primio i preneo Laurensu van der Postu je jedan od zabeleženih primera telepatije – sposobnosti koju službena nauka ne priznaje ili ne razume, ali koja zbog toga nije ništa manje stvarna. Na osnovu posmatranja preostalih primitivnih ljudskih zajednica, poput Bušmana u pustinji Kalahari, pojedini istraživači poput Laurensa van der Posta zaključili su da je telepatija nekada bila rasprostranjena i uobičajena koliko i hod ili disanje, ali ju je ljudski rod uveliko izgubio uporedo sa razvojem razuma, jezika i tehnologije. Danas kada se civilizovani čovek, zahvaljujući modernim napravama, pri komunikaciji trudi manje nego ikada, telepatija je dosegla najnižu tačku i u redovnoj upotrebi je samo među ljudima koji žive u prirodi. Kao i mišići koje ne pokrećemo, telepatija je, čini se, urođena sposobnost koja atrofira kad se njome ne koristimo.

STATISTIKA ZA SEPTEMBER

  1. Po redni letni reviziji je primanjkljaj sektorja države v prvem četrtletju 2014 ocenjen na 6,6 % BDP, v drugem… http://bit.ly/YKXfFV

  2. Primanjkljaj države v letu 2013 je znašal 5.259 milijonov EUR ali 14,6 % BDP, kar je za 0,2 odstotne točke več… http://bit.ly/1nDzrjp

  3. V septembru na letni ravni ponovno deflacija (–0,3 %), na mesečni ravni inflacija (0,3 %). (30.9.2014, Cene) http://bit.ly/1nDztHV

  4. Statistični urad RS ‏@StatSlovenija

    Presežek na računu tujine je v drugem četrtletju 2014 znašal 572,7 milijona EUR ali 6,0 % BDP. (30.9.2014, Nac… http://bit.ly/1nDzr2V

  5. Statistični urad RS ‏@StatSlovenija

    V letu 2013 je bilo v Sloveniji za raziskovalno-razvojno dejavnost  namenjenih 175 milijona EUR državnih prora… http://bit.ly/1nDztrt

Odkrito spregovorila o skrivnostih mladostnega videza

Tanja Ribič je ena izmed tistih žensk, katere podobo si v medijih videl že neštetokrat, a ti ob pogledu nanjo, ko jo vidiš v živo, zastane dih. Vprašanje se poraja kar samo po sebi: kako je lahko videti tako popolno? Svoje trike in skrivnosti za prečudovit videz je brez oklevanja delila tudi z nami.

Tanja Ribič - 3

Kariera igralk je močno povezana tudi z zunanjo podobo, zato ji Tanja Ribič posveti kar nekaj pozornosti. Svoje trike in nasvete pa je delila tudi z nami. (Foto: POP TV)

Z igralko in pevko Tanjo Ribič, ki se nam je za vedno vtisnila v spomin z vlogami v televizijski seriji Teater paradižnik, Naša mala klinika, v filmu Kajmak in marmelada, v muziklu Čarovnice iz Eastwicka in še bi lahko naštevali, sva se srečali nekaj ur pred oddajo Znan obraz ima svoj glas, v kateri komentira nastope znanih Slovencev, ki se vsak teden preobrazijo v drugega zvezdnika. Ob srečanju takoj opazim njeno porcelanasto polt in vitko postavo, ki je običajni 45-letnici in materi dveh otrok ne bi pripisala. Čeprav priznava, da je njen zunanji videz posledica truda, pa je, kot pravi, osnova dobra volja. ”Osnova je, da se zaveš, da sam sebi delaš voljo. Težko si dobre volje, če nisi ljubljen in če ne ljubiš. Jaz imam to srečo, da sem ljubljena in da sem nahranjena z ljubeznijo, ki jo lahko nato vračam ljudem in živalim. To se mi zdi najpomembnejša stvar, ki pa jo najbolj zanemarjamo,” mi pojasni in doda: ”Sicer pa brez truda ni nič. Nočem biti sužnja svojega izgleda, a z leti sem dobila dovolj izkušenj, da vem, kako se lahko z malo časa hitro uredim.”

”Ko sem opazila, da nisem nobena izjema pri nizanju let, sem preizkušala marsikaj, dokler nekoč nisem dobila testerja kreme Bioeffect in takoj po enem nanosu sem klicala gospo, ki mi ga je dala, saj mi je izjemno nahranila kožo,” pojasnjuje Tanja Ribič. (Foto: phoebus.si)

Kariera igralke je močno povezana z zunanjo podobo, zato pri trudu ohranjanja mladostnega videza ne gre za nečimrnost, pojasnjuje, ampak za preprosto dejstvo, da si čim dlje časa želiš imeti možnost odigrati čim več različnih vlog: ”Dobro je, da držiš pahljačo vlog čim bolj razprto. Zakaj bi sedaj zanemarila svoje telo in svoj obraz, ko največ znam.” Prav zato je pravi vir nasvetov za mladosten in popoln videz, ki jih je z veseljem delila z nami.

Stvar, ki jo najprej opazim na vas, je zagotovo čudovita polt. Kako negujete svojo kožo in skrbite za njen mladostni videz?

Moja prva faza je bila nekako ‘punkerska’, češ, jaz se ne bom ukvarjala s kozmetiko. Tako dolgo časa nisem uporabljala negovalne kozmetike. Ko sem opazila, da nisem nobena izjema pri nizanju let, sem preizkušala marsikaj, dokler nekoč nisem dobila testerja kreme Bioeffect in takoj po enem nanosu sem klicala gospo, ki mi ga je dala, saj mi je izjemno nahranila kožo. To je serum, ki vsebuje rastni faktor, ki spodbuja tvorbo kolagena in je čisto naravna in zadostuje že par kapljic.

Če pa me čaka kakšen pomembnejši projekt, pa se posvetujem z dr. Nino Suvorov. Ta mi svetuje in me osveži v Estetiki Medartis, kjer sem preizkusila tudi že diamantni piling imenovan Hydrafacial.

Kaj so še ključne stvari za dobro počutje in mladosten videz?

Prva stvar je, da ne smeš misliti, da si star. Torej temperament – da si razigran, da si radoveden. Potem pa seveda, da znaš opazovati svoje telo svoj organizem in mu delati dobro. Sama sem povrhu vsega razmeroma občutljiva. Primorana sem poslušati svoje telo. Če grem na primer spat po polnoči, imam drugi dan migreno. Sem čisto netipična igralka, takoj po predstavi šibam domov. Tudi zbujam se, glede na poklic, zgodaj. Zdaj sem se malo izpregla z gledališča in živim še bolj družinsko življenje. Tako sem po dolgih letih dela v gledališču zvečer doma in grem z Elo (njena druga hči, op. a.) v posteljo in ob njej zaspim. To je največja hrana za dušo in telo. Tako da ne ponočujem, nič nezdravega ne uživam. Poleg tega sem končno ugotovila, katera prehrana mi ustreza.

Kako ste prišli do ugotovitve, katera hrana je prava za vas?

Naredila sem intolerančni test in ugotovila, zakaj sem tako izčrpana. Najprej sem videla, da mi zelo škodujejo izdelki iz kravjega mleka, gluten in kvas in jih izločila z jedilnika. Kmalu sem imela več energije in boljšo odpornost. Posledično sem dobila tudi bolj izklesano telo in sem se pričela še lažje ukvarjat s športom.

S kakšno rekreacijo se ukvarjate?

Tek na grad, doma telovadim in tudi kakšna joga in meditacija. Ko pa je govora o koži, tu se najbolj pozna, kaj jemo, hormoni, stres, spanje …

”Prva stvar je, da ne smeš misliti, da si star. Torej temperament – da si razigran, da si radoveden. Potem pa seveda, da znaš opazovati svoje telo svoj organizem in mu delati dobro.” (Foto: POP TV)

Kakšno hrano jeste?

Zelo pestro. Doma so v glavnem vegetarijanci, jaz občasno jem meso, zavračam meso masovne živinoreje. Enkrat na teden jem meso živali, ki ni bila mučena, ki je nekaj imela od življenja. Ker se mi zdi masovna živinoreja pogubna za planet in človeka, do živali pa je nadvse krivična. Če se le da biološko pridelano hrano, ker imam tudi sama vrt, če pa to ni možno, pa ne kompliciram – lačna ne bom. Ljudje mislijo, kako grozne diete so to in kako se odrekam, ampak dokler se ena vrata ne zaprejo, ne boš odprl novih vrat in ti bodo ostala razna prostranstva neznana. Da odkriješ hrano, ki ti ustreza, včasih potrebuješ nekoliko več časa, a nato se streniraš. Najlažje je sendvič pojesti, ampak jaz si že zjutraj v mešalcu zmiksam sadje in zelenjavo in si nesem s seboj. Se da, samo navaditi se je treba. Če že naredim sendvič, ga naredim s kvalitetnim kruhom in avokadom, npr.

Problem je, ker okrog obrokov vsi preveč kompliciramo. Zakaj je potrebno toliko skuhanih prilog, prikuh … Enostavne jedi in obroki, ki se morajo seveda med seboj razlikovati imajo mnogo boljši izkoristek in manj bremenijo telo. Meni je na primer čisto okusno, ko si skuham repo, fižol zraven in polijem s kakovostnim olivnim oljem. Preprosto. Vse ostalo pa je posledica marketinga. Jemo tisto, kar nam pokažejo na televiziji. Tudi otrokom npr. prepogosto popuščamo, ko segajo po slaščicah, ki jih izzivajo pri blagajnah.

Stres je postal del našega vsakdana. Kako se soočate z njim?

Težko. Če si kreativec, ustvarjalec, to zagotovo pomeni, da si senzibilen. Zelo hitro zavibriram ob stresu, zato je premagovanje le-tega velik izziv. Ampak hvala bogu grem lahko vedno domov, kjer imam svojo ljubečo oazo in ta mi najbolj pomaga pri premagovanju stresa. In narava, obvezno!
Pomembno je tudi, da se ne hranimo s slabimi novicami. Izziv je biti informiran, a ne impregniran z bombastičnimi novicami medijev, med katerimi prevladujejo slabe.

Kako se soočate z novicami v medijih o vas in vaši družini? Se tudi z njimi z leti lažje spopadate?

Ja, to pa ja. To smo pa že Zalo naučili. Goran Bregovič je enkrat rekel: ”Nek se piše, makar i dobro.”

WordPress Themes