Na mnenje ekonomista Bernarda Brščiča se je že odzvala predsednica sindikata upokojencev KS90, Veronika Potočnik.

08.08.2012

Z delom vlade nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj razen zmanjšanja prihodkov najrevnejšim ni pokazala še ničesar. Moti me predvsem to, da ne spoštuje socialnega dialoga. Vsi ukrepi, ki jih je vlada sprejela so brezpredmetni, če ne bo oživitve gospodarstva in novih delovnih mest. Tu se začne blaginja države in ne na varčevanju pri že tako obubožanih državljanih.

Ker zastopam člane upokojence, bi rada opozorila na dejstvo, da se upokojencem pobira težko prislužene pokojnine že od leta 2005 z znižanjem valorizacijskega koeficienta in neto plače pri izračunu pokojninske osnove. Delavci, ki so se upokojili v zadnjih letih so veliko prikrajšani, saj pokojnina ni odvisna le od vplačanih prispevkov, ampak od velikosti vreče, ki jo določita minister za finance in minister za delo. Izračunano je bilo, da so starostne pokojnine v masi zaostale za rastjo neto plač v času od leta 2001 do leta 2011 za 2.838.000.000 EUR, vse pokojnine skupaj pa za 3.588.000.000 EUR. In vprašam vlado, komu in do kam se bodo še zniževale pokojnine? Ali nismo že dovolj prispevali? Ali ni sramota, da s polno delovno dobo in s povprečno slovensko plačo ne dobim niti polovico zneska, s katero bi si lahko zagotovila dostojno starost v domu za ostarele?

g. Brščič naj ne žali upokojencev, ki prejemajo pokojnino po 232. členu ZPIZ-1, kot zastonjkarski upokojenci, saj je verjetno premlad, da bi poznal, koliko so ti ljudje prestali v svoji delovni karieri, da jim je država takšno pokojnino tudi priznala – sami si jo niso dodelili. Saj smo pravna in urejena država – mar ne?!

Zanima me tudi, kakšen namen ima prisilno upokojevanje javnih uslužbencev, če pa na drugi strani trdite, da je potrebno delovno dobo podaljšati. Vlada sprejema nelogične ukrepe in ne vidi ali noče videti posledic takšnih ukrepov v prihodnosti.

Ukinitev oziroma znižanje letnega dodatka upokojencem pa je navadna kraja! ZPIZ-ovski zakon v 4. členu določa: »Z obveznim zavarovanjem se med drugim zagotavlja tudi pravica do letnega dodatka«. Prav nikjer v Zakonu ni navedeno, da se letni dodatek lahko ukine. Zakaj se poslancem ne izplačuje vsaj pol leta minimalno plačo, tako kot mnogim delavcem? Sprejmite še kakšen tak zakon! In bo s prihranki verjetno zadovoljen tudi g. Brščič.

Vladi zamerim, da dovoli tajkunizacijo in ne poišče denarja, ki se odliva v davčne oaze. Tega noče, zato ker vrana vrani ne izkljuje oči.

Zakaj »zlato fiskalno pravilo« v ustavo? Zakaj, kdaj tudi Bruslju ne rečemo »ne«? Dober gospodar ne potrebuje v ustavo zapisanih določb o zadolževanju preko svojih zmožnosti. Ko se bomo ponovno zadolževali pa bomo pač spremenili Ustavo po hitrem postopku, kot delamo sedaj z raznimi ZUJF-i. Vladi ne zaupamo, saj je zelo slab gospodar svojemu premoženju.

Spoštovani naši politiki – še veliko vam manjka, da boste od državljanov spoštovani!

Dovolj nam je jemanja, končno pokažite kaj znate ali pa prepustite možnost sposobnejšim.

Lepo pozdravljeni!

Veronika Potočnik

TEK KURI KALORIJE

Morda menite, da je tek preprost. Saj gre vendar zgolj za postavljanje ene noge pred drugo in hitro ponavljanje tega, mar ne? Morda z interpretacijo ne gre prehitevati.

Teče sicer res lahko skoraj vsak posameznik, vendar je prakticiranje teka preprosto le, dokler dejansko ne začnete teči. Ko obujete superge in se podate na pot ali tekoči trak, se vam začnejo postavljati vprašanja. Kako dolgo naj tečem? Je hoja v redu? Ali nosim pravilno obutev? Odgovori na zgornja vprašanja niso nepomembni. Tek “kuri” kalorije, krepi srce in pljuča in sprošča endorfine, ki poskrbijo za vaše boljše počutje. Vseeno pa lahko na vaše telo, če ne upoštevate določenih pravil, vpliva tudi negativno. Na kaj torej biti pozoren?

Nekateri tekači so precej obremenjeni z razdaljami in se drugim hvalijo o številu pretečenih kilometrov. Vendar pa je, če želite graditi na vzdržljivosti, bolj pomembno to, koliko časa tečete. Rečeno na splošno, lahko vzdržljivost varno večate tako, da vsak teden dodate 10 minut teka. Minute lahko razdelite med posamezne vadbe ali pa jih dodate zgolj enemu treningu.

Drug način, kako poskrbeti, da z vadbo ne pretiravate, je uporaba 10-odstotnega pravila. Svoj tedenski čas vadbe pomnožite z 0,1 – dobljen rezultat pomeni število dodatnih minut, ki jih vključite v trening naslednji teden. Če npr. 3-krat tedensko tečete 30 minut, med vikendom pa opravite 45-minutni trening (skupaj torej 135 minut), to pomeni, da za napredek v vzdržljivosti število minut trenitnga naslednji teden zvišate za 13-14 minut.

Če število minut zvišujete prehitro, lahko to pripelje do nezadovoljstva, poškodovanega ega, nenazadnje pa tudi do poškodb, zato se tega lotite previdneje in postopoma. Podobna previdnost velja tudi, preden začnete teči hitreje – hitrejši tek namreč predstavlja dodatno obremenitev za mišično-skeletni sistem (vaše vezi, kite in druga vezivna tkiva), zato predhodno razvijte večjo vzdržljivost. Počasni napredek bo vašemu telesu omogočil prilagoditev na dejavnost. “Potrpežljivost je tekačeva najboljša lastnost,” je povedl Kastor.
Telesna pripravljenost je pomembna

Telesna pripravljenost je kot prstni odtis: pri vsakem posamezniku je drugačna. Četudi pa se stili teka med nami razlikujejo, se strokovnjaki strinjajo glede določenih pravil. Povzamemo jih lahko z dvema praviloma: tecite zravnano in tecite sproščeno.

Tek v primernem položaju za telo predstavlja manj stresa in vpliva na sklepe, kar zmanjšuje tveganje poškodb in povečuje učinkovitost. Povedano drugače, to pomeni, da lahko z manj napora tečete več časa. Med tekom naj bo prsni koš dvignjen, ramena pa naj bodo spuščena navzdol. Noge naj bodo v liniji z boki in naj tvorijo ravno linijo od glave do prstov. Izogibajte se pretiranemu nagibanju naprej, saj lahko to negativno deluje na spodnji del hrbta.

Roke imejte sproščene in jih prepustite naravnemu toku gibanja naprej in nazaj ter tako preprečite nepotrebne napetosti in zapravljanje energije. Prav tako bodite pozorni na zvok stopal – če na tekaško podlago pristajate pretrdno, poskusite omehčati pristanke.
Ne odnehajte

Ko tek postane udoben, si boste slej kot prej zaželeli svežih in zanimivejših treningov. Zadoščalo vam bo morda odkritje novih poti, morda se boste podali na razgibane in hribovite poti (na tekaški stezi lahko npr. tudi prilagodite naklon) ali pa boste začeli v manjših intervalih teči hitreje.

Dober motivator je tudi tekaška skupina, ki se ji lahko pridružite. Poleg družbe pri teku skupine zagotavljajo tudi druge koristi. Dobili boste družbo, s katero boste lahko praznovali svoje uspehe, med seboj si boste lahko izmenjevali številne nasvete in našli odgovore na mnoga vprašanja. Sotekači vas lahko spodbujajo tudi k aktivni udeležbi na različnih tekaških tekmovanjih.

Če tečete bodisi sami bodisi v družbi, pa poskrbite za svoje telo tudi po teku. Ni namreč dovolj, da zgolj raztezate svoje stegenske mišice. Kastor pravi, da je to napačno. Posvetite se tudi drugim delom, npr. mišicam ob sprednji strani kolka. Raztezajte jih, saj se boste posledično počutili veliko bolj udobno, hkrati pa boste bolje pripravljeni tudi na naslednji trening.

HEKERJI

Hekerska scena je letos eksplodirala, saj še nikoli ni bilo toliko odmevnih napadov, od Sonyjevega omrežja pa do napada na ameriško obveščevalno agencijo CIA. Kdo je kriv? Organizirani hekerji ali varnostni strokovnjaki, ki svojega dela niso opravili tako, kot bi ga morali? Dokler bodo ti, ki bi morali vedeti in bi morali znati, puščali varnostne luknje, ki jih je moč izrabiti, toliko časa bo prihajalo do hekerskih vdorov in varnostni položaj se ne bo izboljšala!

Za medijsko najodmevnejše zgodbe sta poskrbeli hekerski združenji Anonymous in LulzSec, vendar njuni člani niso edini, ki izkoriščajo slabosti spletnih strani in informacijskih sistemov. Živa je tudi scena solističnih »domačih« hekerjev oziroma ta celo raste, po zaslugi ogromnega števila hekerskih »vadnic« (tutorials), dosegljivih po spletu. Dovolj je vpisati kratek očiten iskalni niz v Googlovem iskalniku in že so na voljo številni videoposnetki tipa »how to« in navodila, kako korak za korakom izkoristiti varnostno luknjo, ki jo opisujejo. Na eni strani imamo množico posameznikov, ki bi se radi izkazali, na drugi pa tudi številne spletne strani in informacijske sisteme, katerih skrbniki varnostnih lukenj še niso zakrpali oziroma tega niso storili iz drugih, nerazumljivih razlogov.

Ne samo da je večina teh »navodil« brezplačnih, nekatera v resnici tudi delujejo. Podjetje CCP Group je izvedlo nadzorovan učilniški eksperiment, izsledke pa nato objavilo na svoji spletni strani (http://tinyurl.com/6azlj3a). Začetnikom – posameznikom z osnovnim računalniškem znanjem, ki so skupaj sedeli v učilnici, vsak pred svojim računalnikom, je uspelo pridobiti vstopna gesla svojih »sošolcev« z uporabo napada »mož v sredini« (man in the middle). In to skoraj takoj po tem, ko so si ogledali 14-minutni videoposnetek, v katerem je bilo na razumljiv način korak za korakom razloženo, kako tak napad izpeljati, hkrati pa je vseboval tudi povezave do potrebnih brezplačnih hekerskih orodji.

V YouTubu mrgoli »etičnih« videoposnetkov za navodili za hekerje. Malce preko tisoč jih razlaga napad tipa mož v sredini, skoraj dvajset tisoč pa, kako vdreti v Facebook. Da je zakonom zadoščeno, jih je večina opremljena z opozorilom, da jih ne smete uporabljati v škodljive namene in da ne smete vdreti v računalnik, spletno stran ali sistem brez dovoljenja lastnika ter da so objavljeni izključno v izobraževalne namene. Ni malo takih, ki zagovarjajo prepoved objavljanja teh vsebin, vendar po našem mnenju ni problem v obstoju »receptov«, večji problem je, da delujejo. Res pa je, da če ne bi bilo varnostnih lukenj, o katerih nas programske hiše stalno preprečujejo, da se jim je nemogoče izogniti, saj gre za programiranje, tudi teh navodil ne bi bilo. Kdo pa bi se upal blamirati in objavljati nekaj, kar ne deluje? So videoposnetki in besedila problem? O tem bi lahko razpravljali! Morda nas lahko skrbi, da hekerska navodila kažejo, kako preprosti so lahko vdori. A po drugi strani bi to moralo biti opozorilo skrbnikom, še več, ti bi jih morali redno spremljati in skrbeti, da so njihovi sistemi varni. Bankam ne pade na pamet, da bi denar hranile v lesenih omarah, nato pa krivdo za tatvino zvalile izključno na roparje. Namesto tega imajo trezorje! Enako bi moralo veljati za spletne strani, računalnike in informacijske sisteme, ki bi morali biti tako varni, da »petminutni« heker niti po naključju ne bi mogel vdreti vanje.
Googlove tvegane strani

Googlova funkcija dinamičnega (sprotnega) iskanja omogoča prikaz potencialnih iskanih strani, še preden do konca vpišemo iskalni niz. S tem privarčujemo morda dve sekundi, kolikor je potrebno, da pritisnemo tipko Enter. Kakšen smisel ima to, je drugo vprašanje. Razburjajo se le avtorji strani, ki niso visoko uvrščene in jih zato ni med sprotnimi zadetki.

Varnostni strokovnjaki pa so pokazali na drug problem, ki je posledica Googlove »obsesije« z varčevanjem s časom. Funkcija dinamičnih strani (instant pages) deluje tako, da se strani delno že naložijo oziroma pametni algoritem med tipkanjem iskalnega niza, dobesedno po vpisu prve črke, začne odločati, katere so take strani, te pa se med tem, ko iščemo na tipkovnici naslednji znak, v ozadju nalagajo v sistem. Nato pa sistem svojo odločitev sproti korigira med pisanjem iskalnega niza do konca. Kakšen je smisel tega? Da je stran na voljo dobesedno takoj in ni treba po kliku na povezavo počakati par sekund, da se naloži. Lahko nekaj sekund odloča med »življenjem in smrtjo«, ko je govor o spletnem iskanju? Morda, če morate na hitro odgovoriti na radijsko vprašanje, ki obljublja zanimive nagrade! Dejstvo, da se spletna stran naloži v sistem, ne da bi aktivno kliknili povezavo, je lahko potencialno varnostna grožnja. Google ima vpeljane filtre, ki preprečujejo, da bi se okužene spletne strani sploh pojavile med rezultati iskanja, vendar se avtorji škodljivih kod in okuženih spletnih stran z vsemi močmi trudijo, da bi filtre obšli. Obstaja torej možnost, da se okužena stran pojavi med rezultati, kakor tudi, da se vnaprej naloži. Google seveda to možnost zanika in stavi na svoje filtre. Olajševalna okoliščina je, da funkcija deluje le v brskalniku Chrome, znano pa je, da te vrste okuženih spletnih strani, torej strani, pri katerih je za okužbo dovolj odpreti strani, največkrat izkoriščajo luknje v Internet Explorerju. Največkrat, ne pa vedno! V skrajnem primeru bi se zaradi delovanja funkcije dinamičnih strani uporabnik lahko okužil s škodljivo kodo, ne da bi okuženo stran sploh obiskal oziroma kliknil na povezavo do okužene strani. Kar je načeloma lahko velika težava, toliko bolj, ker se bo ta funkcija prej ali pozneje pojavila tudi v drugih brskalnikih.

KAJ SE JE DOGAJALO S SLOVENIJO PO OSAMOSVOJITVI – LADISLAV TROHA

MACA, ČUDEŽ NARAVE (Miša Čermak)

Uživajo jo Nasini astronavti, nekateri slovenski ginekologi, le zakaj za vraga je ne bi poskusila tudi sama, sem se spraševala, ko sem vihala nos nad kozarcem z vodo, v kateri se je raztapljal na drobno zmlet svetlo rjav koren rastline maca, ki raste v perujskih Andih. Tudi pri nas spada med prehranska dopolnila, čeprav viri, članki, pričevanja in tudi predavanje avstralske znanstvenice dr. Lily Stojanovske na simpoziju slovenskih in hrvaških znanstvenikov s področja menopavze in andropavze pred dvema letoma kažejo, da je maca veliko več. Njeni pozitivni učinki so presenetljivi: okrepi vitalnost in vzdržljivost, zmanjšuje čustven odziv na stres, dviguje libido, vpliva na plodnost pri obeh spolih, bistveno izboljšuje počutje v menopavzi in andropavzi, uravnava težo, izboljšuje kakovost kože, las ter še in še. Ljudje, ki jo uživajo, to potrjujejo. S čudežno, čudodelno rastlino me je seznanil glasbeni znanec Iztok Černe, ki maco uživa že tri leta, prav tako njegova družina. »Na potovanju po Maroku mi jo je ponudil španski turist. Običajno ne pokusim prehranskih dopolnil, ki jih oglašujejo, ampak samo tista, o katerih po oceni sestavin in tudi internetnem ter drugem iskanju informacij menim, da so tega vredna. Tako sem užival Q10, alge, ginseng, ginko, vendar se kljub temu, da sem jih jemal kar dolgo, nisem počutil bolje – no, slabše pa tudi ne. Ker se mi je zdelo učinkovanje mace zanimivo, sem se odločil, da jo preizkusim – ne da bi kaj pričakoval. Na moje veliko presenečenje sem že po enem tednu začutil pozitivne učinke, tako psihične kot fizične. Čeprav nimam občutka, da sem nervozen tip, mi drobni vsakdanji problemi niso več vzbujali nekakšne drobne napetosti, sočasno pa se je kljub umirjenosti okrepilo čutno zaznavanje, povečala sta se energija in občutek zadovoljstva. Ko sem bral o maci na internetu, sem ugotovil, da so ti pozitivni psihološki učinki posledica njenega vpliva na zmanjšanje ravni stresnega hormona kortizola v organizmu – in s tem na povečanje ravni hormona zadovoljstva, serotonina (imenujejo ga tudi hormon sreče, op. a.). Zdaj imam precej več energije tako pri delu kot pri športu.«
Uporabljali so jo že Inki. A kaj je maca, kje rase in kaj je v njej tako čudežnega, da pomaga telesu in duši – ob tem pa ne vsebuje rastlinskih hormonov, poživil ali kakršnihkoli dodatkov, niti glutena in sladkorja, je brez neželenih učinkov in jo lahko uživamo sočasno z zdravili ali drugimi prehranskimi dopolnili? Maca je staro inkovsko ime za zdravilno rastlino, ki raste visoko v perujskih Andih. Je edina užitna rastlina, ki uspeva na nadmorski višini več kot 4400 m, torej rase v ekstremnih vremenskih razmerah (velike temperaturne razlike, visok UV-faktor, pomanjkanje kisika in močan veter). Svojo moč črpa iz vulkanske zemlje, bogate z minerali, za svojo zaščito in preživetje pa vsebuje kar petinpetdeset pomembnih aktivnih hranil, ki so pomembna tudi za človeški organizem. Uživamo koren mace, ki se posuši in zmelje brez kakršnihkoli dodatkov, tako da ostanejo razmerja snovi enaka, kot jih je ustvarila narava. Najkakovostnejša je tista maca, ki jo pridelujejo na najvišji možni nadmorski višini s kolobarjenjem – kar pomeni, da jo lahko v isto zemljo zasadijo le vsakih pet let. Odkar je bolj znana, jo pridelujejo tudi niže, nekateri celo brez kolobarjenja, tako da je treba biti pri nakupu pozoren in kupovati pri preverjenih prodajalcih. Zdravilno moč korena so poznali že inkovski vladarji, saj so jo dajali vojščakom pred borbo, da so bili močnejši. Ko so Å panci zavzeli inkovsko državo, so jim morali domačini dajati maco kot davek. Pošiljali so jo v Å panijo in tam so jo, potem ko so spoznali njene pozitivne učinke, uživali tudi na dvoru. Uživali pa so jo tudi španski zavojevalci v Andih, s čimer so zdravili svojo neplodnost – ta je bila posledica nevajenosti na življenje v visokogorju. Maco so dajali celo konjem in kobilam za plodnost. Pozneje je zunaj Andov znanje o tej rastlini utonilo v pozabo. Okoli leta 1960 pa je perujska znanstvenica dr. Gloria Chacon začela raziskovati to rastlino in jo tudi predstavila svetu.
Skrivnost mace. Ugotovila je, da je maca bogat vir vitaminov, mineralov, aminokislin (vsebuje jih kar devetnajst od skupno dvajsetih!) in nenasičenih maščob. Poleg tega vsebuje štiri alkaloide, ki so svojstveni samo za maco in jih je poimenovala: macaina 1, 2, 3 in 4. Učinkovanje mace je, pravi, sinergija vseh pomembnih hranilnih snovi in teh alkaloidov. Učinkuje na žlezo hipofizo, nekako jo pomladi in spodbuja, da izloča hormone v svojstvenem razmerju za vsakega človeka. Hipofiza s hormoni kontrolira druge žleze (ščitnico, nadledvično žlezo, pankreas, spolne žleze …), te pa posledično uravnavajo delovanje vseh organov.
Najizrazitejši učinki pa so (maca blaži tudi simptome PMS in uravnava menstrualni ciklus) pri ženskah v menopavzi. Vročinski valovi bistveno oslabijo ali pa popolnoma izginejo. Ker je tudi depresivnih občutkov manj, se razpoloženje izboljša. V veliki meri olajša vse fizične težave, ki spremljajo menopavzo, ko postane menstruacija neredna, se to dostikrat zopet uredi. Kar je zelo pomembno, ker se organizem hitreje stara, ko se poruši hormonsko ravnovesje in zniža raven hormonov. Tudi zunanjost ostaja mladostnejša (videz kože, sijoči lasje, čvrsti nohti …).Ameriška znanstvenica dr. Viana Mueller je z analizami ugotovila, da pri nadomestni hormonski terapiji, v kateri se uživajo hormoni v kemični obliki, žleze, ki proizvajajo hormone, običajno zakrknejo in lahko celo nehajo proizvajati hormone.

KAKO KUPITI NEPREMIÄŒNINO?

Kupiti ‘golo’ zemljišče in se lotiti gradnje iz nič ali kupiti starejšo hišo? Za marsikoga veliko vprašanje, ko se odloči za nakup nepremičnine. Pa tudi, ko se odločite za nakup starejšega objekta, se pojavijo težave.

Če ste kreativni ali pa imate dobrega arhitekta, lahko tudi iz starejšega objekta ustvarite arhitekturno mojstrovino.

Marsikdo se zaradi nizke cene odloči za nakup skoraj ali pa povsem dotrajanega objekta. Prvi zato, da se bodo lotili prenove, ki je lahko tudi počasna, ker streho nad glavo že imajo, drugi pa zato, da se bodo lotili nekdaj priljubljene ‘nadomestne gradnje’. Ta sicer več ne obstaja v takšni obliki kot nekoč, lahko pa vam prihrani kakšen evro, ko gre za plačilo komunalnega prispevka, ki je lahko pri novogradnji izjemno visok.

Kako kupovati staro hišo?

Če hiša nima že ‘na daleč’ vidnih težav kot so posedanje, razpoke, veliko vlage in podobno, bo najbrž uporabna še veliko let. Se je pa ogleda takšnega objekta dobro lotiti v družbi strokovnjaka, še pred nakupom pa preveriti statično ustreznost objekta. Upoštevati je treba tudi, da so starejši objekti zgrajeni v skladu s pravili gradnje za obdobje v katerem so bili postavljeni, tako pogosto ne ustrezajo današnjim standardom – na primer tistim, ki se nanašajo na potresno varnost. Seveda pa ob primerni količini denarja sodobno gradbeništvo pozna rešitve tudi za takšne težave, saj je mogoče objekt ojačati. Kljub temu, da je starejše objekte mogoče lepo obnoviti, pa strokovnjaki svetujejo, da ostanete na realnih tleh glede tega, kaj vse bo mogoče podreti in prezidati, saj ne marsikateri element neobhodno potreben za trdnost zgradbe in ga tako ne boste smeli odstraniti. Prav tako boste v primeru večjih dozidav potrebovali gradbeno dovoljenje, odvisno od občine, pa lahko od 20 do 30 m2 prizidate le s ‘priglasitvijo del’.

Se pa večina ljudi pri nakupu starejšega objekta odloči za obnovo električne in vodovodne napeljave, zamenjajo sistem ogrevanja, okna, vrata, streho in sistem ogrevanja. To so osnovni posegi, ki jim sledi še obnova notranjosti. Je pa prednost obnavljanja ta, da lahko tempo prilagodite svojim finančnim zmožnostim.

Bi kupili ruševino?

Teh na trgu ne manjka, cena pa se začne že pri manj kot 10.000 evrih. Kot nam je pojasnila Natalija Žnidaršič iz podjetja Inpro22, je osnovna prednost nakupa ruševine ta, da boste ob novogradnji plačali mnogo manj ali pa celo nič komunalnega prispevka. Ta se sicer razlikuje od obline do občine, odvisen je tudi od velikosti objekta, načeloma pa se ta strošek giblje med 5-30.000 evri. ‘Pojem nadomestne gradnje, ki je med ljudmi še vedno priljubljen, namreč ne obstaja več že vse od sprejetja novega zakona leta 2008, gradnja na isti lokaciji pa pomeni, da je potrebno star objekt odstraniti v skladu z zakonodajo, novogradnja pa se od podrtega objekta lahko razlikuje tako v velikosti kot v namembnosti, edini pogoj je, da je v skladu s prostorskim planom.’

Odstranjevanje objekta v tem primeru pomeni, da za tovrstno početje potrebujete rušit veni načrt, ki vam ga izdela projektant, nam je pojasnil Janko Petrovčič iz Zidarstva Petrovčič. ‘Takšen načrt lahko stane tudi od 2.000 do 2.500 evrov, potem pa je treba plačati še odvoz materiala na gradbeno deponijo in takso, ki se od deponije do deponije razlikuje. Vse skupaj lahko stane naslednjih 4-8 tisoč evrov.’

Ali se boste na koncu odločili za nakup novogradnje, se boste gradnje lotili sami ali pa boste popravljali starejši objekt, je seveda odvisno od stroškov, ki jih v konkretnem primeru pomeni ena ali druga opcija ter seveda od želja vsakega posameznika. Mi pa vam predstavljamo nekaj ruševin in starejših hiš, ki so trenutno naprodaj po različnih delih Slovenije, skupna pa jim je nizka cena, nekatere so primerne za popolno rušenje, druge pa še tudi za obnovo.
Hiša – 16
Kuk, Tolmin, 892 m2. Cena: 29.917 evrov.
Hiša – 20
Zagradec, Ivančna Gorica, samostojna hiša, 54 m2 + 2.244 m2 zemljišča, objekt je namenjen popolni adaptaciji oz. rušenju. Cena: 40.000 evrov.
Hiša – 21
Dolenje Otave, 20 m2, vrstna, zgrajena l. 1900, 125 m2 zemljišča, cena: 6900 evrov.
Hiša – 18
Libeliče, 77 m2, samostojna, zgrajena l. 1960, 107 m2 zemljišča, nujno potrebna obnove. Cena: 20.000 evrov.
Hiša – 15
Ročinj, hiša, 145,62 m2 + 80 m2 zemljišča. Cena: 10.000 evrov.
Hiša – 13
Ljubljana Vič, hiša 150 m2 iz leta 1920, 1.000 m2 zemljišča, na območju namenjenem podeželskemu naselju, kjer je dovoljena gradnja enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe – dvojček, zaželjena nadomestno gradnja. Cena: 120.000 evrov.
Hiša – 11
Črni kal, hiša 172 m2, zgrajena l. 1900. Stavba je kamnita v dobrem statičnem stanju, vendar potrebna obnove. Cena: 25.000 evrov.
Hiša – 10
Senožeče, Sežana, ruševina, 216 m2, cena: 30.000 evrov.
Hiša – 9
Rakitovec, Koper, hiša, 124 m2, zgrajena l. 1900. Hiša je statično stabilna, streha pa je v slabem stanju. Cena: 19.000 evrov.
Hiša – 8
Karlče, Krško. Hiša, 31,6 m2, zgrajena l. 1930, 984 m2 zemljišča, cena: 33.000 evrov.
Hiša – 7
Brestanica, hiša, 71,8 m2, zgrajena l. 1806, 209 m2 zemljišča. Cena: 12.000 evrov.
Hiša – 6
Dedni vrh pri Vojniku, hiša, 90 m2, zgrajena l. 1924, 7.981 m2 zemljišča, primerno za nadomestno gradnjo, cena: 59.000 evrov.
Hiša – 5
Å entjur, hiša, 150 m2, zgrajena l. 1900, 216 m2 zemljišča, objekt za rušenje in kasnejšo nadomestno gradnjo. Cena: 29.900 evrov.
Hiša – 4
Koroška bela, 110 m2, samostojna, zgrajena l. 1900, 340 m2 zemljišča, cena: 59.000 evrov.
Hiša – 3
Stari trg ob Kolpi, Zagozdac, 79 m2, hiša, zgrajena l. 1950, 7.576 m2 zemljišča + 1916,00 m2 zazidljivega zemljišča, cena: 15.000 evrov.
Hiša – 2
Zalog, Ljubljana, hiša, primerna za nadomestno gradnjo. 100 m2 + 299 m2 zemljišča. Cena: 110.000 evrov.

KADAR VADIMO FLY-BOX (Sanela), MORAMO JESTI ZDRAVO

Raznolikost prehrane, uravnoteženje prehrane s fizičnimi dejavnostmi, polnozrnati izdelki, sadje in zelenjava, enostavni sladkorji, malo nenasičenih maščob in holesterola, malo soli, zmerno pitje alkohola, veliko vode, reden zajtrk …

RAZNOLIKOST PREHRANE

Poznamo približno 40 življenjsko nujnih hranil. Nobena posamezna vrsta hrane nam ne more zagotoviti vseh za življenje pomembnih hranil v zadostnih količinah. Za vzdrževanje zdravja so verjetno potrebna tudi tista, ki jih še ne poznamo. Več različne hrane bomo jedli, manj verjetno bo v naši prehrani navzoče pomanjkanje ali presežek določenega hranila. Iz vsake prehrambene skupine, torej vsak dan izberemo drugo hrano.

URAVNOTEŽENJE PREHRANE Z DOMNEVNIMI FIZIČNIMI DEJAVNOSTMI

Pretirana debelost je povezana z nekaterimi kroničnimi boleznimi, kot so visok krvni pritisk in sladkorna bolezen, kar pripomore k razvoju bolezni srca in ožilja. Zdrava telesna teža mora biti določena za vsakega posameznika posebej, upoštevati je treba številne dejavnike, kot so sestava telesa, stopnja presnove, genski dejavniki in fizična aktivnost. Ce je naše telo sestavljeno bolj iz mišic kot mašcevja, porabi več kalorij tako v mirovanju kot pri gibanju. Če smo ‘večji lastniki’ maščobe, bomo za prenašanje tega sicer porabili nekaj kalorij, v mirovanju pa bo poraba manjša.

PREHRANA IZ POLNOZRNATIH IZDELKOV, SADJA IN
ZELENJAVE

Kompleksi ogljikovi hidrati (škrobi) so zelo dobre energijske snovi. Vsebujejo tudi številna mikrohranila. Predelana hrana je prečiščena oblika, razmeroma revna z vlakninami. Vemo, da prehrambene vlaknine pomagajo nadzorovati kronične bolezni črevesja, prispevajo k nadzoru glikemije (vrednost krvnega sladkorja) pri osebah s sladkorno boleznijo in vežejo nekatere škodljive oblike maščob.

PREHRANA, REVNA Z ENOSTAVNIMI SLADKORJI

Eno glavnih zdravstvenih tveganj pri uživanju hrane s preveč sladkorja je poškodba zob (karies, ne pa tudi sladkorna bolezen, kot je splošno prepričanje. Hrana z veliko sladkorja ponavadi pripomore k slabo kontroli sladkorne bolezni in vseh posledic, ki izvirajo iz nje. Večino enostavnih sladkorjev pojemo z uživanjem prečiščene hrane.

PREHRANA Z MALO NASIčENIH MAÅ COB IN HOLESTEROLA

Pri nekaterih osebah vodi takšna prehrana zaradi genetske pogojenosti do pospešenega nastanka koronarne srcne bolezni. Pomembno je znižati vsebnost vidnih maščob na najmanjšo mogočo mero.
PREHRANA Z MALO SOLI

Pretirane kolicine natrija v prehrani niso zdrave za nikogar, še posebno ne za osebe s povišanim krvnim pritiskom. Na splošno večina predelane hrane vsebuje veliko natrija. Zato je pametno omejiti kolicino vidne soli, ki jo dodajamo. Tako bomo počasi spet pridobili okus za manj slano hrano. Z leti ta okus velikokrat pokvarimo. V naravni hrani je dovolj natrija, da zadosti dnevnim fiziološkim potrebam.

ZMERNO PITJE ALKOHOLA

Alkoholne pijače vsebujejo veliko kalorij in malo hranil. Z uživanjem velikih kolicin je tudi vnos hrane ponavadi pomanjkljiv. Pretirano pitje prav tako pripomore k okvari jeter in k nekaterim nevrološkim boleznim. Povečano je tveganje za nastanek raka na grlu in vratu.

DEHIDRACIJA

Ker telo tekom vadbe porablja velike količine vode, je zelo pomembno, da se tega zavedamo in upoštevamo naslednja navodila:
• Tekočino je potrebno piti čez cel dan.
• 1 do 2 uri pred vadbo: popij 4dcl
• 15 do 30 minut pred vadbo: popij 4 dcl
• Nujno imej s seboj na vadbi tudi vodo, vendar ne pij preveč, da ti ne bo slabo

ZAJTRK

Ravno tako je pri FLY-BOX vadbi kot tudi pri drugi rekreaciji pomemben tudi sam nacin prehranjevanja in življenja. Predvsem je pri celodnevni rekreaciji poudarek na močnem zajtrku. Dober zajtrk nam da energijo za ves dan. Naše telo je narejeno tako, da potekajo ponoči v telesu močni procesi obnavljanja. Za te procese telo porabi del svojih energijskih zalog. Zato zjutraj potrebujemo hrano, da nadomestimo hranilne snovi, ki jih je telo porabilo ponoči, in tudi zato, da telo dobi novo energijo za delo. Sicer lahko začne porabljati naše rezerve, ki so med drugim tudi v mišicah, ki jih hocemo s telesno vadbo okrepiti.

Zajtrk naj bo sestavljen iz polnovrednih ogljikohidratnih izdelkov in beljakovin z nekaj maščobami. Na primer polnozrnati izdelki (kruh, misliji, kosmiči,…) z mlečnimi ali sojinimi dodatki. Zraven si privoščimo še nekaj sadja. Možnosti je nešteto, sčasoma bomo tudi sami čutili, da brez zajtrka težko začnemo dan.

POMEMBNOST ZAJTRKA IN NANCY CLARK

Pomembnost zajtrka potrjuje tudi Nancy Clark v svoji knjigi Sports Nutrition Guidebook v poglavju Zajtrk za zmagovalce. Izhaja iz teorije, da je zajtrk eden najpomembnejših obrokov dneva. Pri tem predlaga nekaj kreativnih hitrih rešitev, ki naj bi nam zagotovile vsaj začetno energijo za začetek dneva.

CREATIVE, QUICK-FIX BREAKFASTS

Nancy Clark predlaga v svoji knjigi Sports Nutrition Guidebook naslednja hranila, ki nam lahko zagotovijo začetno energijo za začetek dneva:
• Jogurt,
• Banana in mleko,
• Arašidi in rozine,
• Blender drink (napitek sestavljen iz soka, sadja in jogurta oz.mleka),
• Kolač z marmelado (za boljšo vsebnost ogljikovih hidratov),
• Keksi z mlekom in arašidovim maslom,
• Pita ( nadevana z manj mastnim sirom ali kako drugo slamo).
Vir.:Nancy Clark, Sports Nutrition Guideboook, str. 59

Nancy Clark posveča pri pripravi zajtrka veliko pozornost predvsem žitaricam. Pri tem izpostavlja predvsem naslednje lastnosti:
• Priročnost,
• Visoka vsebnost ogljikovih hidratov (žitarice v kombinaciji z banano, mlekom in sadnim sokom ustvarijo zelo močan zajtrk oz obrok z vidika vsebnosti ogljikovih hidratov) ,
• Visoka vsebnost železa (absorbcijo železa v telo povečamo s pitjem sokov z vsebnostjo C vitamina),
• Visoka vsebnost kalcija (predvsem kadar obrok vsebuje tudi mleko ali jogurt) ,
• Malo maščob in holesterola,
• Veliko možnosti raznovrstne priprave obroka.

FLY BOX je zelo splošno orientirana zvrst rekreacije in zato toliko bolj pomembna, ker se z njo lahko ukvarjamo vsi. Njegovo bistvo pa se skriva v učenju zdravega načina življenja in ne le sami vadbi.

Prehrana športnika rekreativca je torej dokaj podrejena splošnim pravilom zdrave prehrane in nas pripelje nazaj k zdravemu načinu življenja, zato menim, da je FLY-BOX, če ne drugega vsaj dokaj uspešen in zdrav način promoviranja le tega.

VIRI:
• SPORTS NUTRITION GUIDEBOOK, Mag. NANC CLARK, BROOKLINE 1997, SPECIAL KINETICS, ZDA
• WWW.SUNRISE-SPORT.COM
• WWW.MED.OVER.NET
• SEMINAR FLY-BOX 1997 LJUBLJANA

Fly-box.si

Objava izraža mnenja avtorja vsebine, pri čemer Lifestyle natural ne odgovarja za točnost podatkov

ALI NI TOLE VESELJE POGLEDAT

25. JANUAR 2011 – ROJSTNI DAN MOJE SPLETNE STRANI, MISMOZASTVAR.COM

Skoraj mesec dni je trajalo, predno je spletna stran zagledala luč Sveta. Čakala sem, ker je bilo rečeno, da se čaka za vstop na medmrežje okoli 10 dni. Potrebno je bilo nekaj dopisovanja z Najdi.si, da so napako odkrili in me nanjo opozorili. Ko sem jo odpravila, je bila MISMOZASTVAR.COM naslednji dan na medmrežju. Vem, da bom morala veliko časa vložiti, da bo stran zaživela tako, kot si želim. Delo z računalnikom je že nekaj časa moj hobi in upam, da še dolgo bo. Na tej strani bo vse, kar me zanima in to bom z veseljem delila z vsemi.

ZMERNO PITJE PIVA JE ZDRAVO.

4
JAN
Vrček piva za srce, možgane in oči

Če spijete vrček piva na dan, je to dobro za vaše zdravje in lahko zmanjša tveganje, da boste dobili sladkorno ali imeli povišan krvni tlak. Zmerno uživanja piva lahko pomaga tudi pri hujšanju, če ga kombiniramo z zdravo prehrano in gibanjem, pravijo znanstveniki.
V raziskavi so ugotovili, da se tisti, ki so za kosilo mediteransko hrano poplaknili z vrčkom piva, niso nič zredili, ampak celo izgubili nekaj teže. Pivo ima namreč podobne koristi kot vino, če ga le pijemo v skromnih količinah. Moški naj bi spili dva do tri kozarce na dan, ženske pa enega.
Å tudija na nek način preganja mite, da je pivo vzrok za debelost, predvsem pri moških. Pravijo, da pivo samo po sebi ni škodljivo, če ga ne uživamo s hitro hrano, kot je ocvrti krompir, klobase in hamburgerji. Takšna kombinacija pa lahko prinese kopičenje kilogramov.
Pivo vsebuje folno kislino, vitamine skupine B, železo in kalcij, ki so zaščitniki kardiovaskularnega sistema. Odrasli, ki spijejo do dva piva na dan, imajo 30 do 40 odstotkov manjšo možnost koronarne srčne bolezni, z zaužitjem pa lahko tudi zmanjšamo nevarnost Alzheimerjeve bolezni. Zmerno pitje piva pa lahko prepreči nastanek sive očesne mrene, ki moti vid in nastanek ledvičnih kamnov, saj izpira ledvice in ima močan diuretični učinek. Pospešuje odvajanje vode iz telesa ter tako preprečuje nastajanje celulita. Hmelj v pivu pa tudi pomirja in sprošča in je dobro uspavalno sredstvo.

(vaj)

Komentarji obiskovalcev:

Komentator: Pivopivka (14.1.2011 21:51:17)
IP: 194.152.6.42

Krasno! Å e ga bom pila. Å ifrer prepeva, da puncam zrastejo joške, če pijejo pir. Meni je srastel samo trebuh, pa še nekajkrat sem se dol dala, ko sem bila polna piva. Od tega pa nisem potem imela ničesar, ker me je potem tiščalo lulat. Dobro, da so se tudi dedci nacejali. Malce jim je pivo pomagalo, ko pa so prišli z 00, jim za sex ni bilo več mar in so spet šli na pir, da so imeli v hlačah mir. Punce, pijmo ga zmerno in po pameti, pa bo pivo resnično zdravilno vplivalo na nas.