SHRANJEVANJE ŽIVIL BREZ HLADILNIKA

Naše babice in mame niso poznale hladilnikov in drugih hladilnih aparatov, pa so kljub temu uspešno shranjevale živila in pripravljale vrsto zelo okusnih jedi in sestavin, ki so jih shranjevale na najrazličnejše načine, predvsem pa z naravnimi snovmi in na povsem naraven način. Preizkusite katerega od nasvetov za tako shranjevanje, saj vam bo potlej v hladilniku ostalo več prostora za živila, ki jih je nujno treba shranjevati v hladilniku.

Svež kostanj

Kostanj najprej operemo in posušimo.Za shranjevanje potrebujemo velike steklene kozarce in droben, suh pesek. Na dno vsakega kozarca damo pesek, nanj položimo plast kostanjev nato plast peska in tako nadaljujemo, dokler ne napolnimo kozarca,na vrhu mora biti plast peska. Nato kozarec zapremo s papirjem (celofanom) in gumicami ter ga pospravimo v shrambo. V globoki zimi boste lahko kostanj kuhali ali pekli, imel pa bo popolnoma nespremenjen okus.

Peteršilj

Peteršilj sesekljamo in ga v plasteh zlagamo v kozarce, med posamezne plasti peteršilja pa natresemo sol. Na ta način bo peteršilj ostal svež nekaj tednov.

Surovo maslo

Surovo maslo bo ostalo nekaj tednov sveže, če ga bomo potopili v raztopino kuhinjske soli. Raztopino pripravimo tako, da zavremo vodo in jo solimo, nato pa raztopino ohladimo ter vanjo položimo maslo, z ovitkom vred seveda.

Vanilija

Vanilijo moramo takoj po uporabi osušiti in shraniti v posodico z nepropustnim pokrovom. Tako bo dolgo ostala dišeča in jo bomo lahko vsaj desetkrat uporabili.

Prerezana limona

Prerezana limona se dokaj hitro posuši, zato vam svetujemo, da prerezani del potresete s soljo. Preden boste limono ponovno uporabili, odrežite tanko rezino in jo zavrzite, preostali del limone pa lahko uporabite.

Fižol

Suh fižol je najbolje shraniti v patentno zaprt kozarec za vlaganje. Preden kozarec zaprete, dodajte nekaj rezin česna in lovorov list.

Kuhano mleko

Če mleku med kuhanjem dodamo malo sladkorja, bo ostalo dlje časa sveže.

Slanina in šunka

Slanimo in šunko lahko shranimo v zabojčku, v katerega na dno vsujemo pepel, nato pa na pepel zložimo kose slanine ali šunke, ovite v čist papir. Na novo plast mesa posujemo pepel in tako nadaljujemo, dokler zabojček ni poln. Na vrhu moramo spet vsuti plast pepela.

Olje

Če je olje postalo žarko, ga ni treba zavreči. Takšno olje nalijte v posodo ter na vsak liter olja dodajte 10dag drecesnega oglja. Po treh dneh bo tako prefiltrirano olje spet uporabno.

Svež kruh

Kruh ostane svež nekaj dni, če ga skupaj z opranim in osušenim korenom zelene pustimo v plastični vrečici.

Sol

Če je sol postala vlažna, dajte v posodico, v kateri hranite sol, nekaj zrn riža. Riževa zrnca dobro vpijajo vlago in tako se sol ne bo strjevala v kepice.

Å ampijoni

Stebeljca šampijonov ne bodo počrnela, če jih boste po čiščenju premazali s koščkom limone.

Paprika in paradižnik,sveže gobe

Zrele paradižnike in zeleno papriko narežite na koščke in jih pomešane zlagajte v kozarec za vlaganje. Kozarec hermetično zaprite in ga potopite v večjo posodo z vodo ter kuhajte pol ure. Na enak način lahko zelo enostavno konservirate tudi sveže gobe. Pri gobah je treba zelo paziti, da so tako kozarci kot gobe povsem suhe.

Kava

Kava bo dolgo obdržala aromo in vonj, če v posodo, v kateri jo shranjujete, vsujete žličko sladkorja.

Sir

V posodico v kateri shranjujemo sir, dodamo polovico svežega paradižnika ali šilce belega vina.

Salame

Salame lahko dolgo ohranimo sveže tako,da jih premažemo z redko, kašasto raztopino soli. Na površini salame bo nastala slana skorja, ki bo preprečevala, da bi se na njej nabirala plesen. Enako lahko storimo s celo s šunko.

Sveši šparglji

Å parglji ostanejo sveži nekaj dni,če njihova stebla ovijete v vlažno krpo.

Zelene banane in paradižnik

Če zelene banane ali paradižnik ovijete v vlažno krpo in jih take pustite v papirnati vrečki, bodo čez dva do tri dni zreli.

Limone

Sveže limone shranimo v večjem steklenem kozarcu, ki ga napolnimo z mrzlo vodo. Tako shranjene limone dobe mehkejšo lupino in dajo kasneje več soka.

Jušna zelenjava

Vso jušno zelenjavo: korenje, por, zelena, peteršilj, paradižnik, čebula, temeljito narežite oziroma zmeljite. V kozarec za vlaganje vse to zložite in sicer izmenoma plast jušne zelenjave in plast soli. Kozarce zaprite v hladni, a nevlažni shrambi.

Hruške, jabolka, mandarine

Če želite, da ostanejo hruške, jabolka, mandarine ipd. sveže za ozimnico, dajte vsak posamezen sadež v čisto najlonsko nogavico in shranite na suhem in temnem delu shrambe.

Česen

Česen razedlimo na stroke in olupimo. Zložimo ga v steklen kozarec med debele plasti zrnate soli. Tako shranjen česen bo ostal svež.

Iz revije Naš dom

NA DOMAÄŒEM VRTU

Zelenjava z domačega vrta je bolj zdrava kot kupljena v trgovini. Veste, da je brez pesticidov, umetnih gnojil…
Če ste začetnik in vrta še niste obdelovali, pa imate glede tega lahko kar nekaj vprašanj, vam tu dajemo nekaj koristnih in zanesljivih odgovorov. No, morda se vam zdi vzgoja zelenjave na lastnem vrtu tudi potrata časa, saj je danes v trgovinah vse dokaj poceni, sploh ob sezonski zelenjavi. Sicer pa nihče ne zanika, da je vzgoja primerna tako za ljubitelje vrtnarjenja kot za tiste, ki želijo na krožniku kvalitetno hrano.
Ste torej dobro razmislili, če si želite avanturo v lastnem vrtu? Če ste odgovorili pritrdilno, potem so sledeči nasveti namenjeni prav vam. Zapomnite si, da ne potrebujte biti čarovnik, da bi vam vrt uspeval. Četudi nimate izkušenj z vrtom, pa se nikar ne pustite prestrašiti. Z malo truda in nege vas bo vaš zalagal z zdravo in svežo zelenjavo celo sezono.

Tu je nekaj osnovnih navodil, ki si jih dobro zapomnite:

* Poskrbite, da bo prostor namenjen vrtu večino dneva na soncu (najmanj 8 ur). To je predvsem pomembno zaradi pričetka sezone spomladi in jeseni, ker se v senci veliko kasneje ogreje in veliko prej ohladi.
* Težka glinasta in nepropustna tla niso primerna za vrt, prav tako pretirano peščena. Najboljša so tla, ki na površini ne zadržujejo vode.

* Sestavite popis zelenjave, ki si jo želite v vrtu.

Priporočamo vam zelenjavo, ki uspeva v vašem podnebju. Saj veste, da je sveža zelenjava iz vrta veliko bolj okusna kot iz trgovine, zato ne skoparite s paradižnikom, papriko, čebulo, grahom, peteršiljem, korenjem…
* Preden pričnete saditi, pripravite zemljo. Prekopljite jo ter ji dodajte zajeten del naravnega komposta, ki ga lahko kupite v trgovini ali presejete lastnega.
* Med sajenjem pustite med sadikami ali semeni dovolj prostora, da se zelenjava lahko razraste. Predlagamo vam, da upoštevate navodila na embalaži ali nasvet vrtnarja, pri katerem ste kupili sadike. (Pomislite na velikost zrele zelenjave in si predstavljajte, koliko prostora bo potrebovala vaša, da zraste).
* Ko kupujte seme in sadike, jih kupujte od priznanih znamk, ki ne prodajajo gensko spremenjene zelenjave.(izogibajte se Nizozemskemu semenju, ker je v večini gensko spremenjeno). Ozrite se okoli sebe in poiščite bližnjo vrtnarijo, kjer vam bodo dali sadike, ki so že navajene na klimo in tako ne bodo doživele prevelikega šoka.
* Preden pričnete s sajenjem, preverite kako boste vrt zalivali. (Boste zalivali s cevjo, zalivalko ali boste napeljali sistem za zalivanje). Odločitev je vaša, a vseeno preverite, kaj je za vas najbolj praktično.
* Zelenjavo se zaliva zgodaj zjutraj ali zvečer, nikoli pa čez dan, ko je sončno. Če zalivate, poskusite zalivati pod rastlinami, da zmočite le zemljo in čim manj zelenjavo.
* Preverite, če imate na zalogi lesene količke in palice, na katere boste privezali paradižnik, grah, bučke, kumare…
Seveda nasvetov ni nikoli dovolj in za bolj konkretne nasvete enostavno vpišite svoje vprašanje pod komentarje in z veseljem vam bomo odgovorili. Ste izkušeni in veste kakšen trik? Potem ga delite z nami in pomagajte vsem, ki želijo sami pridelati večjo in bolj zdravo zelenjavo.

MRAVLJE – KAKO JIH PREGNATI

Povzročajo vam težave. Sprehajajo se po gredicah, kopljejo rove in raznašajo semena. Čim hitreje bi se jih želeli znebiti, vendar pozor! Mravlje so na vrtu izjemno koristne in za zdravje rastlin ključnega pomena. V naravnem ekosistemu vrta so namreč nepogrešljive!

Mnoge vrste mravelj se namreč prehranjujejo z drugimi žuželkami. Brez milijona mravelj na vašem vrtu bi bile vaše rastline v težavah, saj bi jih intenzivneje napadale gosenice, hrošči in kobilice.

Mravlje so hrana drugim plenilcem: rade jih imajo žolne, obožujejo jih kuščarji, večina običajnih ptic se prav tako kot z drugimi insekti hrani tudi z njimi. Če na vašem vrtu ni zdrave populacije mravelj, se mu bodo izogibale tudi druge koristne živali.

Mravlje so v pomoč rastlinam: z gradnjo podzemnih kanalov jim dovajajo zrak, mehčajo zemljo in jih oskrbujejo z vodo ter številnimi organskimi snovmi. Večina mravelj ni škodljiva. Nekatere sicer res v deblih dreves napravijo gnezdo, zaradi česar lahko drevo propade, rdečke pa gradijo velika mravljišča in njihov pik je izjemno boleč.

Posebna simbioza: mravlje in listne uši

Prav dejstvo, da mravlje in listne uši živijo v simbiozi, mnogim povzroča preglavice. Mravlje namreč uši tako rekoč molzejo: ko jih požgečkajo s tipalkami, uši izločijo nekakšno sladkorno raztopino, to pa mravlje popijejo. Poleg tega uši raznašajo na druge rastline in jim v zameno za sladko tekočino nudijo zaščito, saj napadajo sovražnike listnih uši, kot so pikapolonice in njihove ličinke.

Če začnejo mravlje na vrtu rušiti naravno ravnovesje, jih skušajte pregnati z močno dišečimi rastlinami. Ob rastlinah, ki jih mravlje obiskujejo zaradi kolonij uši, zasadite sivko, majaron in pelin. Mravljišča in poti, po katerih mravlje hodijo, posujte z zdrobljenimi listi teh rastlin, pomagajo pa tudi praprot, bezgovi in orehovi listi, brin in cimet. Uspešno jih je mogoče pregnati tudi z oljem sivke, kisom ali kavno usedlino. Ob pogledu na drobna marljiva bitja torej pozabite na kemijo, razmislite, ali vam resnično povzročajo škodo, in jih v tem primeru skušajte pregnati z načini, ki so povsem naravni in okolju neškodljivi!