Prvi dan novega zakona o delu na črno z vsemi topovi nad kršitelje

Nadzorniki z odredbo sodišča lahko pregledujejo tudi stanovanja.

Inšpektorji bodo na terenu posebno pozorno spremljali izbrane dejavnosti. Foto: Ljubo Vukelić

Število nadzorov

Leta 2012 je bilo opravljenih 256 nadzorov nad delom na črno, 131 leta 2013, do 31. julija letos so jih opravili 89. V istem obdobju so bile dodatno ugotovljene davčne obveznosti v višini 3,8 milijona evrov. V obdobju od leta 2012 do 31.7 2014 so inšpekcijske službe prejele 181 samoprijav, od tega 86 leta 2012, 65 leta 2013 in do 31. julija letos 30.

Ljubljana – Danes začenja veljati nov zakon o delu in zaposlovanju na črno. Inšpektorji bodo na terenu 24 ur na dan, vse dni v tednu, tudi ob praznikih. Poostren nadzor bo nad vsemi storitvenimi dejavnostmi, še posebno nad sezonskimi deli, kjer je možnost za kršitve večja.

Z mobilnimi enotami, ki jih sestavlja 171 inšpektorjev, bodo posebej pozorno spremljali dejavnosti kot so: inštrukcije, varstvo otrok, osebne športne trenerje, pomoč v gospodinjstvu, čiščenje objektov, kozmetične storitve, prodajo na sejmih, turistično vodenje ipd., pri čemer na finančni upravi zagotavljajo, da bodo vsi deli Slovenije enako obravnavani, ne glede na velikost krajev.

Finančni inšpektorji se bodo v nadzor dela in zaposlovanja na črno vključevali po potrebi, vendar bo njihovo delo v prvih dneh bolj intenzivno. Že v začetku bodo uporabljali vsa pooblastila, ki jih imajo po zakonu o finančni upravi. V nadzoru bodo ugotavljali dejansko stanje glede na naravo dela ter razmerje do naročnika ali kupca blaga oziroma storitev. Preverjali bodo status oseb, ki opravljajo določeno dejavnost, obseg dela in druge okoliščine, ki lahko privedejo do kršitev.

Na finančni upravi opozarjajo, da mora biti v primerih, ko delavci opravljajo delo pri delodajalcu na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na lokaciji, kjer se to delo opravlja. Gre namreč za novost, s katero bodo zmanjšali verjetnost, da se pogodbe napišejo naknadno.

Noben prostor ni »varen«

Finančna uprava ima pooblastilo, da lahko nenajavljeni vstopijo na vsa zemljišča in v vse objekte in poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, pri čemer se za poslovne prostore štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot lokacijo, na kateri opravlja dejavnost.

Inšpektorji bodo lahko vstopali tudi v stanovanja in zasebne prostore, vendar le z dovoljenjem lastnika oziroma z odločbo pristojnega sodišča, če bo obstajal utemeljen sum, da v stanovanju poteka dejavnost oziroma se v njem opravljajo dela, ki so v nasprotju z novim zakonom. Predlog za izdajo odredbe lahko vloži prekrškovni organ, ki je pristojen za izvajanje zakona, vendar na finančni upravi priznavajo, da bo šele praksa pokazala, v kakšnih primerih se bodo inšpekcijske službe posluževale tega ukrepa in koliko časa bo trajalo, da bo prekrškovni organ pridobil odredbo sodišča.

Nadzor nad oglaševanjem

Nov zakon je poostril tudi nadzor nad oglaševanjem dela na črno. Po novem je prepovedano naročanje, objavljanje in posredovanje oglasov in oglasnih sporočil v tiskanih in elektronskih medijih, če pravna oseba, tuj pravni subjekt, samozaposlena oseba, delodajalec ali posameznik ponuja delo na črno. V praksi gre v teh primerih najpogosteje za oglaševanje dela, ki ni registrirano ali se neka dejavnost opravlja še preden je sklenjena civilnopravna pogodba.

»Za nadzore nad nedovoljenim oglaševanjem bomo tekoče spremljali medije, v katerih se pojavljajo oglasi. Sledili bomo tudi oglasom na oglasnih panojih, na oglasnih deskah v javnih prostorih in oglasom, ki jih delodajalci mečejo v poštne nabiralnike,« so pojasnili na finančni upravi.

Inšpekcijske službe bodo obravnavale vse prijave, ki jih sprejemajo na elektronski naslov prijave.fu@gov.si. Pričakujejo, da jim bodo informacije posredovala tudi strokovna združenja in zbornice, ki so v preteklosti izrecno poudarjali, da je na tem področju premalo nadzora.

Je vaša vadba prelahka?

---

Redna, zmerna vadba, kot je na primer hoja, je za zdravje ključna. Intenzivna, npr. intervalna vadba ali pa jutranji tek, pa je lahko še koristnejša, vaše srce ohranja zdravo, linijo pa vitko. Kaj pa zmerna in intenzivna vadba sploh sta?

Glede na izsledke nove študije večina ljudi tega sploh ne ve – pa tudi vi verjetno ne telovadite tako intenzivno, kot si morda mislite.

Ekipa kanadskih raziskovalcev je želela ugotoviti, če ljudje, ki domnevajo, da sledijo priporočenim smernicam glede fizične aktivnosti, te tudi zares dosežejo. Za kar najboljšo učinkovitost pri zdravju se priporoča 75 min intenzivne oziroma 150 min zmerne aerobne vadbe na teden.

V študiji so raziskovalci zbrali 129 sedečih odraslih in jih seznanili s smernicami glede fizične aktivnosti. Večina prostovoljcev je rekla, da so te korake razumeli in jih bodo lahko tudi dosegli; drugi pa so rekli, da tem smernicam že sledijo in jih dosegajo v vsakdanjem življenju.

A že serija testov na tekalni stezi je pokazala resnico. Udeleženci so morali hodili ali počasi teči ob ‘lahki’, ‘zmerni’ in ‘intenzivni’ težavnostni stopnji v različnih zaporedjih, medtem ko so raziskovalci beležili njihov srčni utrip in maksimalno porabo kisika (tako izmerijo aerobno kapaciteto).

Lažji del testa so prostovoljci večinoma uspešno prestali. Ko pa so se lotili zmerne in intenzivne vadbe, pa večina ni vložila toliko truda, kot so mislili, da ga vlagajo – in s tem niso dosegli tega, kar predstavljata zmerna in intenzivna težavnostna stopnja.

Moški so se v študiji odrezali slabše kot ženske

87 % odstotkov moških je svojo sposobnost izvedbe vadbe ob zmerni težavnostni stopnji precenilo. V povprečju je njihovemu srčnemu utripu za 5 % zmanjkalo do stopnje, ki naj bi veljala za zmerno.

Pri intenzivni težavnostni stopnji 72 % moških ni uspelo, a številka še zdaleč ni tako visoka kot pri pri zmerni težavnostni stopnji. Povprečni srčni utrip je bil za 2 % prenizek, da bi dosegel intenzivno stopnjo.

Zakaj toliko ljudi podcenjuje zmerno in intenzivno težavnostno stopnjo?

“Morda niso dovolj seznanjeni s telovadbo, sploh z napornejšo, pa zato svoje sposobnosti podcenijo,« pravi vodilna raziskovalka Jennifer Kuk, profesorica kineziologije na Univerzi York, kjer so študijo izvedli.

»Po drugi strani pa lahko zaradi sporočil, ki jih prejemamo v zvezi s promocijo zdravja, in ki telovadbo prikazujejo kot ‘zabavno’ in ‘lažjo, kot si mislite’, ljudje mislijo, da sta zmerna in intenzivna vadba lažji, kot sta v resnici.«

Kako ugotoviti, kdaj telovadite dovolj intenzivno?

1. Srčni utrip

Najboljši način, da ugotovite, kako naj bi se počutili ob zmerni in intenzivni vadbi, je, da izračunate svoj najvišji srčni utrip, in sicer tako, da od številke 220 odštejete svojo starost.

Če ste stari 30 let, mora biti vaš najvišji srčni utrip torej 190 utripov na minuto. Nato med vadbo nadzirajte svoj srčni utrip z elektronskim monitorjem, ki ga velikokrat najdete tudi pri športnih urah.

Pri lahki težavnostni stopnji se bo vrednost najvišjega srčnega utripa gibala med 50 % in 63 %, pri zmerni med 64 % in 76 %, pri intenzivni pa med 77 % in 93 %.

2. Test hoje

Drugi način, kako ugotoviti težavnostno stopnjo, je test hoje. Med zmerno vadbo naj bi lahko govorili, peli pa že ne več. Med intenzivno vadbo pa tudi govoriti ne boste mogli.

Ukvarjanje z aktivnostmi pri zmerni in intenzivni težavnostni stopnji je ključno za zdravje, zato je pomembno, da ljudje zares razumejo, kaj te stopnje pomenijo ter posledično vzdržujejo zadostno raven težavnosti.

Tri sestavine, s katerimi dom zablesti

Vse, kar potrebujete za čist dom, so jedilna soda, alkoholni kis in olivno olje.

Blueberry Bliss Bars (No Baking and Only 4 Ingredients!) New

Hitra tunina omaka – kulSlo

Na olju prepražimo sesekljan česen, dodamo

razdrobljeno tuno, začimbe, sok pelatov in zalijemo z vinom. Kuhamo na zmernem ognju 10 minut.

Postrežemo s testeninami in parmezanom.

PABLO NERUDA: POČASI UMIRA

Ajurvedski sok za začetek dneva

Sinergija je beseda, ki ajurvedo najbolje opiše. Zato je sklopu ajurvedskega načina prehranjevanja ali pa občasno uporabo ajurvedskih pripravkov najbolje uporabljati predpisane kombinacije sestavin in okusov, ki na koncu v našem telesu združijo svojo zdravilno moč. Nemalokrat pa najdemo tudi recept, v katerem skoraj vse sestavino najdemo praktično z našo hišo, to se pravi so sestavine lokalnega izvora.

Ajurvedski sok za zdrav začetek dneva je mešanica jabolk, korenja, kopriv, ki mu dodamo ščepec cimeta. S spreminjanjem deleža sestavin, lahko sok prilagodite vaši osebni Doši in s tem izkoristite kar največ koristi za vaše zdravje.  Več o došah si preberite tukaj.

Sestavine:

• šopek vršičkov dveh mladih kopriv
• 3 korenja
• 2 sladki rdeči jabolki
• ščepec mletega cimeta

Priprava:
Stresite vse sestavine v mešalnik, zmešajte in takoj spijte. Kozarec tega soka lahko redno pijete zjutraj.

Nasveti za pripravo:
Glede na to, da koprive aktivno delujejo in povečujejo Vata došo, sok potrebuje uravnoteženje in prilagoditev za ostale doše. Vata ljudem, zato svetujemo, da v sok dajo manj svežih kopriv. Korenje je zdravo in koristno za vse tri doše, zlasti poleti ima učinek hlajenja ter uravnoveša Pito došo, medtem ko sladka jabolka delujejo za uravnoteženje doš vata in kapha. Ljudje iz teh dveh doš pa bodo zelo zadovoljni z nekoliko več koprive.

Tako pripravljen sok uravnoveša vse tri doše.

“Las si nisem šamponirala že dve leti in še nikoli niso bili lepši”

V lepotnih krogih se vse bolj širi gibanje, ki zagovarja prepoved uporabe šamponov. “Po dveh letih, odkar si lase umivam le z vodo in naravnimi pripravki, so moji lasje bolj sijoči kot kdaj koli,” trdi neka blogarka.

Mediji množično citirajo 32-letno Britanko Lucy Aitken Read, ki ima roko na srce na fotografijah res bleščeče rdeče lase (naravna barva?) in trdi, da je pred dvema letoma vse šampone vrgla v smeti in se podala na “naravno pot”. “Želela sem si, da bi imela debelejše, gostejše in polnejše lase, zato sem kupovala pripravek za pripravkom in si z njimi ‘hranila’ pričesko. Zaman. Nato sem zamenjala službo in začela delati v neki humanitarni organizaciji. Res sem si želela, da bi bili moji lasje videti dobro. Odločila sem se za revolucijo.”

Od takrat si lase pere le z vodo in naravnimi nadomestki, kot sta jedilna soda in jabolčni kis, nujna pripomočka za pripadnice gibanja “no-poo”, kot so se poimenovale nasprotnice šamponov, pa sta tudi gosta krtača in klobuk ali ruta, ko “imajo lasje vseeno slab dan”.

Več umivanja, več šampona
Glavno vodilo najnovejše modne smernice je v tem, da v tovarnah izdelani šamponi in balzami, ki vsebujejo kup umetnih sestavin, ob rednem umivanju z las spirajo naravna olja, zato lasišče v želji, da bi jih nadomestilo, proizvaja še več snovi, s tem pa lasje postanejo mastni – in uporabiti moramo šampon za mastne lase. S tem se znajdemo v začaranem krogu, ki ga je že davno odkrila tudi kozmetična industrija – več šampona, kot uporabljamo, bolj se lasje mastijo in zato si nanašamo še večje količine šampona in si lase umivamo še pogosteje.

“Dolgo sem se spraševala, ali drži urbana legenda o tem, da če si las ne umivamo s šamponom dovolj dolgo, se bodo začeli čistiti sami,” je razložila Lucy, ki je o svojem ekperimentu napisala tudi knjigo Happy Hair. Mimogrede, že aprila je radovednost v novost pognala tudi znano slovensko blogarko Uršo Jerkič, ki je zapisala, da si več kot dva tedna ni šamponirala las. “Niti ni tako fuj, kot zveni,” je zapisala na Twitterju.

Treba je vztrajati
Seveda ni vse tako lepo in ne gre tako gladko, saj je treba prestati prvo stopnjo brez šampona oziroma “kočljivo obdobje tranzicije”, kot je dejala Readova, v katerem so lasje vse prej kot sijoči, polni in bujni. So umazani, sprijeti, mastni in smrdljivi, kar lahko traja tudi več tednov. Takrat si je pomagala z zvito naglavno ruto ali klobukom.

“Seveda sem morala skozi smrdeče dneve in roko na srce nisem bila prepričana, da bom zdržala. Tako smo se navadili, da različne dišave in umetne pripravke enačimo s čistočo, da smo pozabili, kakšen je naraven vonj las. Ko so se nehali mastiti, so spet našli naravno ravnovesje. Samoočistili so se in danes so moji lasje bolj zdravi kot kdaj prej.” Danes brez šampona vztraja že dve leti.

Še to v razmislek: Neka raziskava je ugotovila, da ženske na svojem telesu vsak dan uporabijo 515 kemikalij, svetovna industrija za lasne pripomočke pa je vredna kar 38 milijard dolarjev – in vsako leto zraste za sedem odstotkov.

Bi poskusili?

Evo kako da kombinujete hranu na zdrav način

Pravilna ishrana je ključ zdravlja svakog čoveka. Znamo da je bitno jesti svežu, organsku hranu prilagođenu podneblju u kojem živimo, ali kako je kombinovati da izvućemo najbolje dobrobiti?

Svakodnevno uživamo u hrani, no, doživljavamo li hranu jedino kao zadovoljstvo našem nepcu i nužnu potrebu da utažimo glad ili smo ipak svesni da je hrana lek i da nam daje ogromne količine energije?

Postoji mnogo različitih teorija o ishrani i načinima ishrane, i vrlo je diskutabilno koji od tih načina je najbolji za savremenog čoveka. Svaki od njih je dobar, a najbolje je da svaki pojedinac vidi na sebi što mu odgovara, i da se toga pridržava.

Bez obzira kakve su vaše prehrambene navike, važno je da se pridržavate nekih osnovnih smernica.

Yin i Yang ishrana

Svima nam je jako dobar prikaz yin i yanga. To su dve suprotne sile koje zajedno čine celinu. Te dve sile su u interakciji i neprekidnom kretanju prema ravnoteži i skladu. VIde se svuda oko nas, dan-noć, toplo-hladno, muško-žensko, ali ove suprotnosti prisutne su i u hrani. U ovom slučaju yin je alkalno formirajuća hrana, a yang kisela.

U svima poznatom prikazu yin i yang u svakoj strani postoji deo i suprotnosti, tako treba biti i u ishrani. Nije dobro jesti samo yin, niti samo yang hranu. Cilj je dovesti ove dve sile u ravnotežu kako bismo imali zdravo telo i um. Jedan od najvećih narušilaca zdravlja današnjeg čoveka je ishrana bogata kiselo formiranom hranom. No međutim, danas se na većini jelovnika nalazi samo kiselo formirana hrana (yang).

Obrok poput pizze, belog pirinča, slatkiša s belim šećerom, fast food narušava našu prirodnu ravnotežu i povećava kiselost organizma. Ovakva savremena ishrana u kojoj se gotovo ne nalazi alkalizirajuće namirnice, dovodi do zagađenosti tela otrovnim, kiselim otpacima, truje tkivo i krv, slabi imunitet i pospešuje nastanak brojnih bolesti.

Ispravna kombinacija hrane je jedna od najefikasnijih mera koje možete preduzeti kako biste sprečili nastanak krvne acidoze i tkivne toksemije, želudačnih kiselina i ostalih zdravstvenih problema koji nastaju zbog loše kombinacije hrane.

Životinjski proteini + skrobni ugljeni hidrati = jako loša kombinacija

Iako se ova kombinacija namirnica nalazi u velikom broju slučaja na našem tanjiru, jako je loša. Čak i Jahve u Bibliji uči svoje učenike da ne jedu ovu kombinaciju namirnica:“ Uveče ćete jesti meso, a prepodne se napunite hlebom!“

Kod ovakve kombinacije problem je u tome što se skrob počinje probavljati u našim ustima izlučivanjem ptijalina (alkalnog enzima) pa se ovaj alkalni proces nastavlja kada skrob dođe do želuca. U tom procesu blokira se probava enzima koji su potrebni za probavu životinjskih proteina. Ili jednostavno rečeno, alkalni zahtevi za probavom skroba se sukobljavaju u želucu s kiselim zahtevima proteina što dovodi do truljenja, fermentacije i loše i usporene probave.

Ova kombinacija hrane često dovodi do želudačne kiselosti (gastritisa) jer se proizvodi velika količina toksina i kiselih otpadnih tvari koje ubijaju hranjive tvari u organizmu, uzrokuju lošu probavu, ali i te kisele supstance se izbacuju u probavni sistem što rezultuje povećanim želudačnim kiselinama.

Izbegavajte u istom obroku dve vrste životinjskih proteina

Probavljanje mesa odvija se u prvom satu probave, dok se mleko probavlja u zadnjem, a jaja negde između. Ako kombinujemo više vrsti životinjskih proteina u istom obroku niti jedan od njih se neće ispravno probaviti, i zato nećemo imati nikakve dobrobiti od takvog obroka.

Kombinacija nekoliko vrsti mesa je dobra, ali nikada nemojte kombinovati meso s jajima, sirevima, mlekom…

Znate li jesti voće?

Svima je dobro poznato da sveže, organsko voće (bez pesticida, ne GMO) je najbolja hrana za naš organizam. Naše telo na jednostavan i brz način probavlja voće, a njegove hranjive supstance se u kratkom roku počinju oslobađati.

Kod jedenja voća postoji jedno zlatno pravilo: jedite ga samog ili ga ostavite na miru. Kada jedete voće nemojte ga kombinovati s drugim namirnicama, takođe voće jedite minimalno 2h nakon obroka ili 30 min pre.

Ako je put voća do želuca blokiran drugom hranom to će usporiti probavu pa će njegov prirodni šećer napadati bakterije u želucu što će dovesti do fermentacije svega u želucu. Jedino citruse nemojte mešati s drugim voćem zato što brže fermentiraju što može dovesti do želudačnih tegoba.

Alkalizirajuće namirnice

Sveže voće i povrće koje nije tretirano nikakvim hemijskim supstancama su visoko alkalne namirnice koje naše telo jako lako probavlja. Uz voće i povrće dobro je jesti žitaricu proso. Iako su gotovo sve žitarice kiselo formirajuće, proso je izuzetak. Zato ga probajte svakako uključiti u svoj jelovnik. Klice su takođe odlična alkalna hrana, naime svaka žitarica postaje alkalna kada naraste klica. Prehrana bogata svežim klicama pomoći će vam da uspostavite yin i yang balans.

Ko je umeren u hrani imaće zdravo telo i duh. Kod ishrane je najveći naglasak na umerenosti. Bez obzira koju vrstu ishrane konzumirate, vrlo je bitno u svemu biti umeren. Prestanite s jelom pre nego vam se javi osećaj sitosti, jer tada ste već pretrpali svoje „rezervoare“.

Najbolje je prestati jesti kada ste 70-80 % puni. Važno je da jedete samo onda kada ste gladni, kako često zbog stresa, tuge, depresije posežemo za hranom iako naše telo nije gladno. Time sebi samo otežavamo probavu i nakupljamo neželjene kilograme.

Stari grčki filozof je rekao: „Kao što su kuće dobro opskrbljene hranom pune miševa, tako su i tela onih koji mnogo jedu puna bolesti“. Jedite svesno. Obrok je uvek važno jesti polagano u mirnoj i pozitivnoj okolini.

Ako svoj obrok pojedemo u stresnoj okolini, nesvesno i brzo žvačući hranu, najverovatnije ćemo kasnije imati želudačnih tegoba. Kroz hranu dobijate energiju, od vas zavisi kako će ta energija izgledati. To je jedan od razloga zašto se u svim religijama izriče molitva pre obeda. Budite zahvalni na toj hrani, jedite je s mirom u srcu.

A nakon obroka se smejte jer smeh poboljšava probavu. Volite pijuckati vodu tokom ili nakon obroka? Moguće da je to jedan od razloga nakupljanja kilograma. Za vreme obroka, neposredno pre i bar pola sata nakon, nije preporučljivo piti vodu i ostale hladne napitke. Tekućina razređuje probavne sokove, gasi probavnu vatru i time otežava probavu i usporava metabolizam.

To je jedan od najčešćih razloga nakupljanja kilograma i osećanja nadutosti nakon obroka. S druge strane polagano ispijanje vina uz obrok je dobro zato što sadrži enzime koji će pomoći probavi.

(economy)

Evo kako da efikasno uklonite pesticide sa namirnica

Pre čišćenja voća i povrća potrebno je očistiti i radnu površinu, daske i pribor za sečenje i dobro oprati ruke sapunom i toplom vodom. Ako pribor nije čist, bakterije sa površine sirove hrane mogu doći u unutrašnjost tokom sečenja i ljuštenja.

Kako bi voće i povrće bili bezbedni za jelo, potrebno ih je dobro oprati kako biste se rešili svih bakterija i hemikalija koje se nalaze na površini, a ispiranje pod mlazom vode često nije dovoljno.

Zeleno lisnato povrće je potrebno razdvojiti i natopati listove u vodi nekoliko minuta. Potom, treba ocediti i ponoviti postupak. Voda će biti dovoljna za povrće organskog porekla, ali, ako niste sigurni u metodu uzgoja, uključite u pranje sirće.

Pomešajte dve šoljice vode sa pola šoljice destilovanog belog sirćeta i u mešavinu umačite listove povrća pet minuta, pa isperite čistom vodom. Osušite čistim kuhinjskim krpama.

Tako se smanjuje, ali ne uklanja prisustvo bakterija, a sirće delimično može uticati na teksturu i ukus hrane.

Povrće poput brokolija i karfiola potrebno je potopiti u hladnu vodu oko minut, dva pre pranja vodom ili kombinacijom sirćeta i vode. Povrće i voće sa debljom kožom, poput paradajza i manga, potrebno je pre pranja iščetkati četkom namenjenom isključivo za sirove namirnice.

Potrebno je oprati i voće kod kojeg se kora ne jede, poput lubenica i dinja, kako bakterije sa površine ne bi došle na meso voća tokom sečenja. Većina bakterija će se zadržati i na ostacima zemlje kojima neko povrće i voće mogu biti prekriveni. U tom slučaju je potrebno najpre isprati namirnicu pod mlazom vode, zatim je dobro istrljati, pa tek onda pripremati za jelo.

Osim sirćeta, protiv pesticida i bakterija deluje i kombinacija soli i limunovog soka. Napunite posudu vodom i dodajte kašičicu soli i sok od jednog limuna. Stavite u mešavinu željeno voće ili povrće i pustite da stoji 10 do 15 minuta.

Nakon toga, isperite pod mlazom vode, osušite i poslužite.

Ako ne želite da perete namirnice ničim drugim osim čistom vodom, onda ih pustite da se natapaju tokom noći – potopite voće i povrće u vodu i sledećeg jutra isperite mlakom vodom. Nemojte prati čim ga kupite i oprano stavljati u frižider, jer će se tako brže pokvariti.

Domaći sprej za uklanjanje hemikalija

Povrće i voće mogu se oprati i pomoću spreja jednostavnog za pripremu. Kupite bočicu sa raspršivačem i operite je. Sipajte u nju kašiku sveže ceđenog soka limuna, dve kašike sirćeta i 250 ml vode. Dobro zatvorite i žestoko promućkajte kako bi se sastojci sjedinili.

Voće i povrće pre upotrebe poprskajte tom mešavinom, pustite da deluje desetak minuta, pa isperite pod mlazom hladne vode. Čistom krpom ili kuhinjskim ubrusima obrišite pre ljuštenja i sečenja. Nakon ispiranja, ukus i miris sirćeta neće se osetiti.

Najmanje se tretiraju kelj, patlidžan, karfiol i ananas

Unos voća i povrća tretiranog pesticidima moguće je smanjiti kupovanjem organski proizvedene hrane, ali to je mnogima finansijski neprihvatljivo.

Naravno, organsku hranu je takođe potrebno dobro oprati. Ali, s obzirom na to da organska hrana mnogima nije ni dostupna, pesticide je moguće smanjiti i unosom namirnica sa liste “najmanje zagađenih pesticidima” od strane Američke zadruge potrošača.
U taj skup spadaju kelj, luk, špargle, patlidžan, dinja, karfiol, mango, kivi, avokado, ananas i grejpfrut.

Kod agruma je, međutim, potreban dodatan oprez, pa se ne preporučuje da ih koristiti cele (na primer, rendanu limunovu ili pomorandžinu koru za pripremu kolača) ako niste sigurni u njihovo poreklo.

(24sata)