5 NAJBOLJŠIH ŽIVIL ZA KURJENJE MAŠČOB ( Večer)

Hrana, ki povečuje vašo presnovo, je najbolj koristna pri izgubi kilogramov. Obstaja veliko živil, ki so zelo koristna za človekovo splošno zdravje, med njimi pa jih je nekaj, ki izstopajo, saj pomagajo pri izgorevanju škodljivih maščob.
Ovsena kaša: je dober vir vlaknin in drugih hranil, pomembno pa je, da ohranja prebavo v popolnem redu. Vlaknena vsebina ovsa iz telesa nažene odvečne maščobe in toksine. Jagode: sem spadajo tudi borovnice, maline, celo grenko-sladke goji jagode. Vse namreč vsebujejo veliko vitaminov in mineralov in so vir antioksidantov. So polne vlaknin, ki upočasnjujejo absorpcijo ogljikovih hidratov ter nadzirajo raven glukoze v krvi, s čimer se zmanjša pridobivanje maščobe. Zmešajte jih v jogurt skupaj z oreščki ali ovseno kašo.
Zeleni čaj: zmanjšuje maščobe izjemo hitro, saj vsebuje antioksidante, ki pospešijo presnovo. Je dober za zdravje srca ter regulira holesterol in raven sladkorja v krvi. Avokado: je sadež, ki vsebuje vse zdrave, nenasičene maščobe, ob tem pa še ogromno vitaminov, mineralov, mikro hranilnih snovi in antioksidantov. Telesu pomaga ohranjati ustrezno raven hormonov in s tem izgubo maščob in izgradnjo mišic. Ker je zelo nasiten, zmanjšuje apetit. Pripravite si guacamole, mehiško specialiteto iz avokada, česna, čebule, paradižnika in številnih zdravih živil.
Oreščki: orehi, mandlji, arašidi, pistacije… vsi zmanjšujejo raven holesterola, vendar ne smejo biti soljeni ali obliti s čokolado. Čeprav vsebujejo maščobe, so v večini le zdrave. So bogati z vlakninami in beljakovinami, ki nadzorujejo raven sladkorja v krvi in pomagajo pri izgubi kilogramov. Nadzira apetit in hrepenenje po hrani,tako da užijete manj kalorij.
Na vrhu najbolj priporočljivih živil so še jajca, perutnina (piščančje prsi), rjav riž, ribe in ribje olje, čebula, česen, zelje, ohrovt, korenje, bučke, špinača, brokoli, slive, lubenice in ananas.

POGLEJTE, KAJ JEMO (hrvaški podnapisi)

RAZJASNIMO NEKAJ NAPAČNIH PREDSTAV O KOFEINU (hrvaško)

Kofein se ne nalaze samo u kavi. Ima ga i u čokoladi, čaju, sokovima… No iako to studije ne potvrč‘uju postoji zabrinutost vezana uz konzumaciju proizvoda koji sadrže kofein.
Kofein – alkaloid – se prirodno nalazi u listovima, sjemenkama i plodovima preko 60-ak biljnih vrsta koje uspjevaju širom svijeta. Proizvodi koji sadrže kofein – čaj, kava i neki sokovi, konzumiraju se več‡ dugi niz godina, a posljednjih nekoliko godina na tržištu su prisutni i napici sa poveč‡anom količinom kofeina koji spadaju u skupinu energetskih napitaka.

Jedno od najpoznatijih svojstava kofeina je njegova sposobnost da djeluje kao stimulans te tako privremeno odgač‘a umor i pospanost. Takoč‘er je poznato da kofein djeluje i kao blagi diuretik. No, iako studije koje su proučavale sigurnost unosa kofeina, nisu uspjele dovesti u vezu umjeren unos kofeina sa nekim odreč‘enim zdravstvenim tegobama, još uvijek postoji zabrinutost vezana uz konzumaciju proizvoda koji sadrže kofein.

Kava i kolači tajna su bistrog uma
S ciljem razjašnjenja nekih kontroverzi, izdvojene su najčešč‡e tvrdnje – moglo bi se reč‡i i zablude – kojima se izražava gore navedena zabrinutost.

Zablude o kofeinu

1. Kofein izaziva ovisnost?
Neke osobe često naglašavaju svoju ovisnost o kofeinu, meč‘utim, sudeč‡i po mišljenjima več‡ine mjerodavnih ustanova, kofein ne može izazvati ovisnost. Kod odreč‘enih se osoba, ukoliko naglo prestanu unositi kofein, mogu javiti glavobolje, umor i drhtanje ruku. Meč‘utim, ovi simptomi najčešč‡e traju dan-dva i povuku se, a mogu se izbječ‡i ukoliko se unos kofeina, odnosno proizvoda koji ga sadrže, postupno smanjuje.

2. Kofein poveč‡ava rizik za razvoj bolesti srca?
Brojne studije pokazale su da unos kofeina ne poveč‡ava rizik od kardiovaskularnih bolesti, ne poveč‡ava razinu kolesterola u krvi niti uzrokuje nepravilan srčani ritam. Mali, privremeni porast tlaka nakon konzumacije kofeina uočen je kod osoba koje su osjetljive na kofein. Ovaj porast tlaka sličan je porastu tlaka pri umjerenoj tjelesnoj aktivnosti – primjerice, pri penjanju uz stepenice. Ipak, bez obzira na spomenuto, bilo bi dobro da se osobe sa povišenim krvnim tlakom o svojim navikama unosa kofeina posavjetuju sa liječnikom.

3. Kofein uzrokuje rak?
Postoji popriličan broj studija koje ne podupiru ovu tezu. Primjerice, studije koje su se provodile u Norveškoj i na Havajima, a koje su uključile preko 20 000 ljudi nisu pronašle nikakvu vezu izmeč‘u redovitog unosa kave i čaja te rizika od razvoja raka.

4. Unos kofeina je čimbenik rizika za razvoj osteoporoze?
Prema nekim studijama, unos kofeina može rezultirati poveč‡anim lučenjem kalcija mokrač‡om. Meč‘utim, pokazalo se da je taj gubitak kalcija minimalan, te je zaključeno da normalan unos kofeina ne narušava ravnotežu kalcija niti gustoč‡u koštane mase, a samim time niti ne poveč‡ava rizik za razvoj osteoporoze.

5. Trudnice i žene koje nastoje zatrudnjeti trebale bi izbjegavati kofein?
Rezultati več‡ine studija koje su proučavale utjecaj unosa kofeina na reproduktivne čimbenike slažu se da je umjeren unos kofeina siguran za trudnice i njihovu neroč‘enu djecu.

Studije koje su proučavale vezu izmeč‘u unosa kofeina i vremena začeč‡a nisu dale uvjerljive dokaze prema kojima bi se umjeren unos kofeina mogao dovesti u vezu sa smanjenim uspjehom začeč‡a. Takoč‘er, provedene studije nisu našle ni vezu izmeč‘u unosa kofeina te rizika od prijevremenog poroda, nastanka poroč‘ajnih ošteč‡enja, rizika od spontanog poroč‘aja kao ni abnormalnog fetalnog rasta.

Ipak, s obzirom da se u več‡ini studija ispitivao umjeren unos kofeina na spomenute rizike, odnosno, utjecaj povišenog unosa kofeina na zdravlje trudnice i djeteta nije dovoljno istražen, trudnicama se i dalje preporuča da ne unose više od 300 mg kofeina dnevno.

6. Kofein negativno djeluje na zdravlje djece?
Djeca opč‡enito imaju jednaku sposobnost procesiranja kofeina kao i odrasli. Pokazano je da hrana ili napici koji sadrža kofein, kada se uzimaju u umjerenim količinama nemaju utjecaja na hiperaktivnost ili poremeč‡aj pažnje kod djece. Ipak, kod osjetljive djece, visoke doze kofeina mogu uzrokovati privremene simptome poput uzbuč‘enosti, nemira i anksioznosti.

7. Kofein nema nikakvo pozitivno djelovanje?
Dobro je poznato da kofein poveč‡ava budnost i moč‡ koncentracije. Å alica kave nerijetko se, primjerice, preporuča vozačima koji putuju na dulje relacije, kako bi se održali budnima i što koncentriranijima na vožnju. Prema nekom istraživanjima, kofein može poboljšati pamč‡enje i logičko zaključivanje.

Mnogi napici koji sadrže kofein, u prvome redu čaj, a potom čokolada i kava, sadrže i antioksidanse, komponente koje dokazano blagotvorno djeluju na zdravlje, posebice kada se radi o prevenciji kardiovaskularnih i karcinogenih bolesti.

Neke studije sugeriraju da bi kofein, zbog svojstva smanjivanja koncentracije histamina – supstance koja provocira odgovor organizama na alergen – mogao biti koristan u ublažavanju alrgijskih reakcija. Takoč‘er, več‡ je duže vrijeme poznato da kofein pomaže nekim osobama koje pate od astme.

Važno je napomenuti da i nakon desetlječ‡a istraživanja, znanstvena zajednica nije uspjela priskrbiti dovoljno relevantnih dokaza koji ukazuju na to da je umjerena konzumacija kofeina štetna za zdravlje.

Za odraslu osobu, umjerena količina kofeina znači 300 mg kofeina dnevno, a kako bi izračunali svoj prosječan dnevni unos, dane su količine kofeina sadržane u najčešč‡im prehrambenim izvorima.

Prosječna količina kofeina po serviranju odreč‘enih napitaka:
•Instant kava – 75 mg u 190ml
•Kava – 85 mg u 190ml
•Čaj – 50 mg u 190ml
•Energetski napici (sa dodanim kofeinom ili guaranom) – 28-87 mg u 250 ml
•Cola napici – 8- 53 mg u 250 ml
•Čokolada – 5.5 – 35.5 mg u 50 g

MLEKO – JE ZDRAVO ALI NE (hrvaÅ¡ko)

Unatoč kampanji koja ne prestaje blatiti mlijeko, nova istraživanja potiču nas da ga pijemo što više. Pijemo li mlijeko smanjit č‡emo unos zašeč‡erenih napitaka i šeč‡era, te poveč‡ati unos proteina.
Mlijeko je zdrava namirnica ili nepotrebni napitak koji deblja? Unatoč kampanji koja ne prestaje blatiti mlijeko, nova istraživanja potiču nas da ga pijemo što više. Pijemo li mlijeko smanjit č‡emo unos zašeč‡erenih napitaka i šeč‡era, te poveč‡ati unos proteina. Osim toga, mlijeko može smanjiti i apsorpciju masti iz druge hrane.

Možda ste čuli neke mitove o mlijeku? Pogledajmo one učestale:

1: Mlijeko pomaže u sagorijevanju hrane
Istina: Možda. Å estomjesečna studija Sveučilišta
Majčino mlijeko uništava tumore!
Tennessee pokazala je da pretile osobe koje tri puta dnevno uzimaju mliječne proizvode bogate kalcijem gube više masnog tkiva na trbuhu nego oni koje prate sličnu prehranu bez dva ili tri mliječna proizvoda dnevno. Osim toga, utvrdili su da dodaci samog kalcija nisu imali tako dobro djelovanje kao mliječni proizvodi. Zašto? Vjeruju da kalcij potiče tijelo na bolje sagorijevanje masnoč‡a, no neke druge aktivne komponente mlijeka, poput mliječnih proteina, donose dodatne koristi.

2: Pijenje mlijeka stvara mišič‡e
Istina: Apsolutno. U stvari, mlijeko je jedna od najboljih namirnica za stvaranje mišič‡a. Puno je vrlo kvalitetnih proteina: oko 80 posto kaseina i 20 posto surutke. Surutka se naziva i ‘brzi protein’ jer se brzo razgrač‘uje u aminokiseline i apsorbira u krvotok – odlično za prehranu nakon tjelovježbe. Kasein se sporije razgrač‘uje, što je idealno jer tijelo duže dobiva konstantnu opskrbu malim količinama proteina.

3: Krave dobivaju antibiotike. Mlijeko je zato nezdrava namirnica?
Istina: Nije dokazano. Neki znanstvenici tvrde da mlijeko krava koje dobivaju antibiotike dovodi do otpornosti na antibiotike kod ljudi. No, to nije nikada dokazano.

Istina je da antibiotici i hormoni nisu bili dio kravlje normalne prehrane te imaju loše djelovanje na životinje. Kanadska studija je tako dokazala da krave na hormonima lakše dobiju infekciju poznatu kao mastitis. Ako vas to brine kupite domač‡e/organsko mlijeko bez hormona i antibiotika.

4: Nemasno mlijeko je bolje od punomasnog
Istina: Ne, nije zdravije. Ni nezdravije. Niz studija je pokazao da pijenje punomasnog mlijeka poboljšava razinu kolesterola. Dobru ravnotežu kolesterola u krvi ipak nešto bolje uspostavlja nemasno mlijeko. Pijete li punomasno ili nemasno mlijeko, smanjuje se i razina triglicerida i snižava rizik od krvožilnih bolesti za 22 posto. Dakle, rizik od srčanog ili moždanog udara smanjit č‡ete pijete li punomasno ili nemasno mlijeko.

STRES

Stres je del našega vsakdanjika, naj bo psihični oziroma čustveni ali telesni. Medicina dolgo ni mogla potrditi ali zanikati povezave med stresom in srčnimi boleznimi. Danes strokovnjaki potrjujejo, da stres v resnici negativno vpliva na človekovo zdravje.
Stres je del našega vsakdanjika, naj bo psihični oziroma čustveni ali telesni. Medicina dolgo ni mogla potrditi ali zanikati povezave med stresom in srčnimi boleznimi. Danes strokovnjaki potrjujejo, da stres v resnici negativno vpliva na človekovo zdravje. Toda ker smo si ljudje različni, se na stres različno odzovemo. Nekatere vrste so za nas celo koristne, kadar pa se stres nenehno ponavlja in ga ne obvladujemo več, je resno ogroženo naše zdravje.

Poslovneži sredi štiridesetih let, ki skrbijo za svoje zdravje, jedo zdravo hrano in celo redno telovadijo, se lahko nenadoma spopadejo s srčno boleznijo, ko jih zadene infarkt. Navadno slišimo, da tak človek živi napeto, stresno, da je stalno pod pritiskom, od njega veliko zahtevajo (ali pa zahteva sam od sebe). V stresnih okoliščinah se človeško telo nemudoma odzove z alarmom. Vse telo, vsi procesi v njem se prilagodijo stanju, da stres obvladajo ali se mu izognejo. Zaradi stresa začne žleza hipotalamus sproščati hormone, predvsem adrenalin in kortizol. Ta hormona vplivata na nekatere presnovne procese v telesu, da se telo lahko pripravi na spopad.

Pri tem začne srce pospešeno utripati, poviša se krvni tlak in poveča sproščanje glukoze, da telo dobi dodatno energijo. Sistemi, ki trenutno niso bistvenega pomena, so začasno »izključeni« (na primer imunski ali prebavni sistem). Telo se le počasi vrača v normalno stanje. Enkraten stres človeku ne bo škodoval, toda če je nenehen in se sproščanje adrenalina in koritzola ponavlja, lahko to telesu škoduje. Najprej nastanejo prebavne motnje (prebavni sistem je med stresom »izključen«) in poveča se občutljivost za bolezni (ker je »izključen« tudi imunski sistem). Ljudje, ki so v nenehnem stresu, so pogosteje bolni, nalezejo se vsakega virusa ali bakterije.

Neopazen sovražnik zdravja

Največ škode daljši ali nenehno ponavljajoči se stres naredi srcu in žilam. Stalno povišan adrenalin povzroči povišanje krvnega tlaka in srčnega utripa, srce pospešeno in z večjo silo črpa in pošilja kri po telesu, kar poškoduje tudi žile. To so tudi glavni vzroki za nastanek bolezni srca in ožilja. Dlje časa povišana raven kortizola vpliva na višjo vsebnost glukoze v krvi in posledica je lahko sladkorna bolezen. Sladkorni bolniki pa so v precej večji nevarnosti za bolezni srca in ožilja oziroma za možgansko kap.

Težava je, da ljudje niti ne opazijo, da so v stresu. Hitijo naprej opravljat svoje delo, čutijo nadležen pritisk (dostikrat so to časovni roki) in imajo navsezadnje celo vrsto zdravstvenih težav, a jih ne povezujejo s stresom. Ne morejo spati (in to nadlogo odpravljajo z uspavali, kar pomeni zdravljenje posledice in ne vzroka), so zaprti ali imajo drisko, bolita jih trebuh in glava, so utrujeni, depresivni in tudi jezni. Veliko ljudi v stresu plane po hrani in poje več, kot bi potrebovali. Drugi spet kadijo cigareto za cigareto. Izogibajo se družbi, so zlovoljni in vedno pripravljeni na prepir.

Najlaže je reči, da naj se stresu izogibamo, pa bomo zdravi. Na žalost življenje v moderni dobi tega ne dopušča. Namesto tega se je treba naučiti obvladati stres s katero od mnogih tehnik. Nekateri imajo sistem obrambe pri stresu vgrajen v svoj značaj, so po naravi bolj potrpežljivi, vzamejo si čas za razmislek, ne reagirajo kar »na prvo žogo« in niso tekmovalni. Drugi so nasprotje tega in razumljivo je, da so dojemljivejši za škodljive posledice ponavljajočega se stresa. Mnogokrat stres tudi sami povzročijo. Dovolj bo, če se zapeljete na cesto, in videli boste, kaj vse ljudje počno za volanom.

Zanimivo je, da so nekatere raziskave pokazale, da ljudje, ki nimajo življenjskega partnerja, umrejo prej kot tisti, ki živijo v bolj ali manj ljubeči zvezi. To dokazuje, da nekaj čustvenega stresa (kajti v vsaki zvezi pride do prepirov) navsezadnje koristi zdravju. Partner pomeni tudi čustveno podporo, pomoč, kar zagotavlja čustveno stabilnost. Druge raziskave pa so pokazale večjo smrtnost med ljudmi, ki so doživeli kakšno večjo spremembo v življenju (na primer smrt v družini, ločitev, izguba službe ali selitev, nosečnost, upokojitev, finančne težave). Ljudje, ki se hitro razjezijo in so velikokrat sovražno naravnani, pogosteje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi.

Boljše obvladovanje, manj infarktov

Na univerzi Duke v ameriški zvezni državi Severna Karolina so izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali bolniki s koronarno boleznijo. Naučili so jih nekaj tehnik obvladovanja stresa, poleg tega so opravili shujševalni program, nadzorovali so jim kri (predvsem raven maščob), kadilci pa so imeli še poseben program odvajanja od kajenja. Ugotovili so, da je te srčne bolnike prizadelo bistveno manj srčnih infarktov kot njihove sotrpine, ki se tega programa niso udeležili.

Tudi kardiologi, zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem srčnih bolnikov, pravijo, da tehnike obvladovanja stresa dobrodejno vplivajo na zdravje bolnikov in zmanjšujejo nevarnost srčnega infarkta. Med najpriporočljivejšimi načini za obvladovanje stresa je redna telovadba, ki ne le odpravlja nenehno ponavljajoči se stres, temveč tudi krepi srce in v celoti izboljša človekovo zdravje. Seveda je tehnik, kako se spopasti z napetostmi in s pritiski današnjega življenja, zelo veliko.

Zanimiv predlog je pisanje dnevnika. Pišemo lahko v zvezek ali na računalnik, pravijo psihologi. Toda tak dnevnik ni zgolj posnetek dogodkov. Zapisovali naj bi si svoje misli, občutke, pa tudi svoje sanje, želje, strahove, predvsem pa vse dobro, tudi to, za kaj vse smo hvaležni. Tako človek razišče svoj miselni svet ter prečisti svoje misli in čustva. To mu da možnost poglobljenega poznavanja sebe in svojih odzivov, kar v travmatičnem trenutku pripomore, da se lažje spopade s položajem, v katerem se je znašel. V raziskavi so dokazali, da pisanje dnevnika zmanjša pogostost napadov astme, artritisa in marsikatere druge bolezni, zbistri misli, krepi imunski sistem in odpravlja negativne učinke stresa.

Jana, št. 30, 28.7. 2009

MICHELLE OBAMA VELIKO TRENIRA

Jessica Matthews, osebna trenerka prve dame Amerike Michelle Obama je razkrila način, kako shujšati in okrepiti postavo brez osebnega trenerja.

Soproga ameriškega predsednika Michelle Obama ima odlično postavo. Prvič je svoje roke in gola ramena javnosti pokazala na zabavi po inavguraciji amerišega predsednika. Obleko brez rokavov je izbrala tudi za fotografiranje za naslovnico Voguea. Kmalu zatem je vse presenetila, ko se je v kongresu pojavila v črni obleki, spet brez rokavov. Tudi za naslovnico revije People se je slikala v obleki, tokrat je izbrala rožnato barvo, seveda brez rokavov.
Trda disciplina

Prva dama ZDA začne svoj dan ob 5.30 zjutraj. Mati dveh hčera, uspešna poslovna ženska in žena predsednika Amerike dokazuje, da nikoli ni preveč zaposlena, da si ne bi uspela vzeti nekaj časa tudi zase. Dva- do trikrat tedensko po 90 minut vadi z osebno trenerko. Njena osebna trenerka Jessice Matthews opozarja, da zgolj z utežmi odvečnih kilogramov ni mogoče odpraviti. Maščobnih blazinic se bomo rešili le s kardio vadbo. Če je bolj umirjena, moramo vaditi 5-krat tedensko, če pa je bolj intenzivna, bo dovolj trikrat na teden. Na ta način bomo tudi pospešili metabolizem.

Nasveti osebne trenerke

Priskrbite si komplet uteži. Vsako vajo izvajajte 12 do 15-krat. Veliko žensk ne vadi z utežmi, ker se bojijo, da bi se jim preveč povečala mišična masa, opozarja Matthewsova in dodaja, da ženske mišic ne dobijo tako hitro. Zato naj mirno vadijo, brez bojazni, da bi bile videti preveč â€œnabildane”. Zavedati se morate, da mora miniti nekaj časa, preden se pokaže učinek. Zato nikar ne obupajte, če rezultatov po dveh tednih še ne bo. Učinek bo viden po štirih do šestih tednih. Brez diete seveda ne bo šlo. Ta naj ne bo preveč stroga, dovolj bo, da nekoliko popazite, kaj vnašate v telo. Ko začnete trenirati, povečajte vnos proteinov, zelenjave, jajc, žitaric in perutnine ter pijte čimveč vode.

/vir:njenasi/

25. JANUAR 2011 – ROJSTNI DAN MOJE SPLETNE STRANI, MISMOZASTVAR.COM

Skoraj mesec dni je trajalo, predno je spletna stran zagledala luč Sveta. Čakala sem, ker je bilo rečeno, da se čaka za vstop na medmrežje okoli 10 dni. Potrebno je bilo nekaj dopisovanja z Najdi.si, da so napako odkrili in me nanjo opozorili. Ko sem jo odpravila, je bila MISMOZASTVAR.COM naslednji dan na medmrežju. Vem, da bom morala veliko časa vložiti, da bo stran zaživela tako, kot si želim. Delo z računalnikom je že nekaj časa moj hobi in upam, da še dolgo bo. Na tej strani bo vse, kar me zanima in to bom z veseljem delila z vsemi.

OPRAH IMA POLSESTRO (Krtica-hrvaško)

24.01.2011.
Iako je mislila kako ju ništa više ne može iznenaditi, Oprah Winfrey ipak je ostala zatečena nakon što je saznala kako ima polusestru. Patriciju je majka dala na posvajanje čim se rodila. Neko vrijeme je živjela kod udomiteljskih obitelji, a sa 17 godina več‡ je ostala trudna.

Kad je imala 20 godina agencija za posvajanje dala joj je ime i prezime majke, ali je bilo jasno naznačeno kako ona ne želi da joj se dijete javi kad odraste. Stoga je Patricia sve ostavila iza sebe.

Njezina majka je svojoj drugoj kč‡eri, Oprah nedavno priznala kako ima još jedno dijete pa je ona sama izašla u medije s tom informacijom kako mediji ne bi eksploatirali priču. “Več‡i dio mog života bio je otvorena knjiga. Mislila sam kako me ništa ne može iznenaditi, ali pogriješila sam”, izjavila je Oprah. O tome je snimila i emisiju koja č‡e se emitirati u ponedjeljak navečer, a najava za istu obeč‡ava gledateljima mnoštvo intrigantnih informacija.

ÄŒE KUPUJETE KUHINJO, SE SPLAÄŒA POGAJATI ZA CENO

*

Pri prenovi kuhinje lahko danes prihranite tudi več kot 1.000 €
Novost v svetu in v Sloveniji. Za ceno dražjih izdelkov se lahko odslej tudi pogajate. Malo za zabavo in zelo zares. Prihranite lahko tudi več kot 1.000,00 €. Seveda, le če ste včlanjeni v EnaA! Obiščite www.pogajaj.se in se POGAJAJTE za ceno računalniške, foto, avdio, video in gospodinjske opreme. Enostavno in hitro. Če se znate pogajati, seveda! Kakšno ceno lahko dosežete pri teh izdelkih? Kje lahko prihranite največ?

Sušilni stroj Bosch WTW84360BY

Electrolux komplet pečica EOB42100X + indukcijska plošča EHD60100P

Robotski sesalnik Ecovacs D58

Zamrzovalna omara Bosch GSN34A32

Pralno-sušilni stroj Candy GOW 485 D

Electrolux plačaš 3 dobiš 4, pečica EOC66700X + plošča EHD60020 P + hladilnik ERN22510 + pomivalni stroj ESL63010

INTERNET NA TV – SUPER

Pretvornik za povezovanja TV-ja na internet

Zakaj bi uporabljali televizor in računalnik posamično?

Imate televizor z visoko ločljivostim zaslonom, vendar brez možnosti povezovanja na splet? Želite biti trendy in brskati po internetu, medtem ko gledate TV? Se vam nakup novega televizorja, ki že vsebuje povezavo z internetom ne zdi smiseln oziroma ne sovpada v vaš trenutni finančni načrt?

Našli smo napravo, ki bo spremenila vaš televizor v internetni brskalnik. Naprava se lahko s pomočjo priloženega kabla priključi na kateri koli televizor opremljen z HDMI vrati. Komunikacija poteka preko žične ali brezžične internetne povezave. Po priključitvi naprave na TV, se na zaslonu prikaže celotni spletni brskalnik z virtualno tipkovnico, ko jo je moč kontrolirati preko priloženega daljinskega upravljalnika.

Poleg tega se na zaslonu nahajajo tudi ikone storitev, kot sta YouTube in Google Maps, enostavnih aplikacij, kot so ura, koledar in vremenska napoved. Vsebina se prikazuje v ločljivosti 720p, kar je idealno za HD LCD televizorje. Cena tega pretvornika znaša slabih 200 ameriških dolarjev, nabavite pa ga lahko kar preko spleta.