KAJ SE JE DOGAJALO S SLOVENIJO PO OSAMOSVOJITVI – LADISLAV TROHA

NABIRANJE ZDRAVILNIH RASTLIN V JULIJU

V teh dneh žanjemo ajdo, na­bi­ramo sle­ze­no­vec, pre­sli­co, ru­me­no la­ko­to, zdra­vil­ni či­stec, pla­vi­co, kmalu pri­de na vr­sto re­pik. Zdaj­le ra­ste tudi tav­žen­tro­ža. Si­cer pa je v tem ča­su mo­go­če na­re­di­ti šent­jan­že­vo olje, tink­turo iz tav­žen­tro­že, su­ši se zdra­vil­ni či­stec, pri­prav­lja se čaj iz ajde, ma­zi­lo in tinktura iz ru­me­ne la­ko­te, na­bi­ra se ber­ga­mot (Mo­na­dra didy­ma) za zbolj­šanje aro­me ča­jev in ti­mi­ja­ni, še po­seb­no citronski ti­mi­jan.

Glina in zdra­vil­ne rast­li­ne

Pri zdrav­lje­nju je po­mem­bno dvo­je: hlad­no na­ma­ka­nje ze­lišč, v ka­te­rem se ne uni­či­jo zdra­vil­ne učin­ko­vi­ne, ter upo­raba gli­ne z rast­li­na­mi, ki od­ličÂ­no celi rane. Gli­no kom­bi­ni­ramo z zdra­vil­ni­mi rast­li­na­mi, na pri­mer z is­land­skim li­ša­jem za zdrav­lje­nje težÂ­ko ce­lji­vih ran. Gli­na je ne­ver­jet­no zdra­vil­na, pred­vsem zu­na­nje, v kom­bi­na­ci­ji z rast­li­na­mi: gli­na in is­landski li­šaj za rane, bri­no­ve ja­go­de v kom­bi­na­ci­ji s ki­som za ar­troz­na obo­le­nja ko­len.

Do­ma­ča le­kar­na

Kaj po­tre­bu­je­mo, če si ho­če­mo na­re­di­ti do­ma­čo le­kar­no: olje šent­jan­žev­ke, ma­zi­lo og­nji­ča, tink­tu­ro ko­pri­ve za rane, pike, he­mo­roi­de, otr­de­lost vra­tu, ope­kli­ne, ti­mi­ja­no­vo tink­tu­ro, da pre­že­ne­mo preh­lad­na obo­le­nja, tink­tu­ro div­je­ga ko­sta­nja za kr­če, gli­vi­ce, ven­ska obo­le­nja, kak­šno smol­na­to ma­zi­lo za pre­kr­vavi­tev. Za sončÂ­ne ope­kli­ne pa olje šent­jan­žev­ke in gel iz alo­je vere.

VIÅ NJE

Zaradi svoje barve in leska so višnje bolj vabljive od češenj. A kakšno bridko razočaranje, kisle, kisle. Ne gredo nam po grlu. Če smo iskreni, ne uživamo radi presnih, surovih višenj. Povsem druga zgodba pa je višnjeva marmelada ali sok in kompot.
Pa sladice z višnjami! Vrhunski okus, ki mu ni para.

Višnje so kisle, grenke a tudi zdrave. Ena skledica svežih višenj pokrije 40 % dnevnih potreb po vitaminu A, 26 % dnevnih potreb po vitaminu C, 2 % dnevnih potreb po kalciju, 3 % dnevnih potreb po železu in 10 % dnevnih potreb po topnih vlakninah. Vsebujejo veliko bakra in cinka, ki delujeta vzajemno in vplivata na imunski sistem in preprečujeta izpadanje las. Višnje so bogate tudi, ker vsebujejo antocianska barvila, ki so zavezniki v boju proti nastanku prostih radikalov. Ta barvila so naravni zaveznik višenj samih. Dajejo jim barvo in jih ščitijo pred sončnimi žarki.

Višnje spodbujajo izločanje sečne kisline iz telesa, zato so dobrodošle pri revmatičnih težavah. Izboljšujejo kri, pospešujejo prebavo in delujejo čistilno na ledvice in jetra. Å e ena dobra novica: utrjujejo vezivno tkivo, zato naša koža ne bo mlahava, temveč napeta.

Poudariti moramo, da višnje zorijo samo na drevesu, torej pred obiranjem počakajmo, da postanejo skoraj črne. Obirajmo jih postopoma. V hladilniku se ohranijo kak teden.

Višnje, ki dozorijo na Primorskem, so bolj sladke od celinskih. Sorta »maraska«, doma iz Dalmacije, je svetovno znana sorta višenj, ponaša se z odlično aromo, ki jo najdemo v istoimenskemu likerju. Priprave tega pa se lahko lotimo tudi sami. Potrebujemo dobro žganje, sladkor, nekaj nageljnovih žbic in višnje. Sladkor, višnje in nageljnove žbice zmešamo, razporedimo v kozarce za vlaganje in pustimo stati en dan. Naslednji dan prilijemo dobro žganje, zapremo in pustimo stati tri tedne.

Višnje so zelo hvaležne za konzerviranje. Zlahka se ločijo od pecljev. Če smo opremljeni s strojčkom za izkoščičenje češenj, bomo osnovno pripravo višenj hitro opravili. Če jih bomo shranili v skrinjo, jih zavarimo v vrečke. Če jih bomo vkuhali v marmelado, sok ali kompot, jih vkuhamo z malo več sladkorja, da bo šlo bolj v slast. Menda je za še bolj izostren okus dobro dodati nekaj strtih višnjevih pešk. Poizkusimo! Svoje čase smo izkoščičene višnje odcedili, jih malce stisnili in iz prestreženega soka skuhali sirup, iz višenj pa pripravili marmelado. Ker je vsebovala manj vode, se je tudi kuhala manj časa. Danes, ko čas zgoščevanja marmelad skrajšamo z dodatkom pekina ali alge agar agar, to ni potrebno.

Za posladek si pripravimo amareno, presni višnjev sirup. Pripravimo je več, kot nameravamo, ker je shranek pregrešno dober. Potrebujemo kozarec, ki ga napolnimo s plastjo višenj, posujemo s plastjo sladkorja, sledi plast višenj, pa spet sladkorja. To ponavljamo tako dolgo, da napolnimo kozarec. Dobro zapremo in postavimo na sonce, kjer naj nase srka sončne žarke kake tri tedne oziroma tako dolgo, da se ves sladkor stopi. Shranimo na suho in temno mesto ter uporabljamo kot preliv za puding, jogurt, sladoled ali peciva. Zamešamo v malo vode in dobimo domačo aromatizirano vodo.

GOSTA VIÅ NJEVA OMAKA
Z VANILJEVIM SLADOLEDOM

300 g višenj
5 žlic riževega sirupa ali 3 žlice agavinega sirupa
¼ žličke cimeta v prahu
1 žlička drobno naribane limonine lupine
3 žličke jedilnega škroba
4 dl vaniljevega sladoleda
4 prihranjene višnje

Višnje operemo in izkoščičimo. V posodi segrejemo rižev sirup, dodamo cimet, drobno naribano limonino lupinico in zavremo. Kuhamo tri minute in dodamo v 1 dl hladne vode razmešan jedilni škrob (gustin). Na nižji temperaturi vse skupaj kuhamo približno pet minut.

Gosto višnjevo omako nalijemo v štiri skodelice in pustimo, da se ohladi. Prekrijemo s kepico ali dvema vaniljevega sladoleda. Å tiri prihranjene višnje pomočimo v tekoči med ali drugo tekoče sladilo in jih položimo na sladoled. Sladico postrežemo.

Z višnjevo omako sladoled lahko tudi prelijemo. V tem primeru ga ne ohladimo do hladnega, da lažje teče. Višnjeva omaka je odlična popestritev pudinga ali jogurta.
Če imamo na voljo višnjev kompot, ga le zavremo in zgostimo z jedilnim škrobom.

VIÅ NJEV KOLAČ
Z AJDOVO MOKO

150 g masla ali margarine
4 rumenjaki
250 g rjavega sladkorja
4 beljaki
200 g mletih mandljev ali orehov
1 dl mleka ali vode
150 g ajdove moke
1 žlička sode bikarbone
1 kg višenj
sladkor v prahu za posip

Pekač v velikosti približno 20 x 30 cm, obložimo s papirjem za peko ali namastimo z maslom.

Maslo, ogreto na sobno temperaturo, penasto stepemo. Med stepanjem postopno vmešamo rumenjake in sladkor. Iz beljakov stepemo sneg, ki ga previdno vmešamo v zmes. Med vmešavanjem dodamo žlico ali dve moke, da se zmes ne sesiri. Vmešamo mleko. Moko zmešamo s sodo bikarbono in mandlji. Vmešamo v nastalo maso in razporedimo po modelu. Za lepši videz po želji potresemo s 50 g nalistanih mandljev. Pečemo v predhodno ogreti pečici pri 200°C od 30 do 35 min. Pečen kolač ohladimo v modelu. Ohlajenega posujemo s sladkorjem v prahu.
Kolač je zelo rahel, zanimivega okusa in barve. Če vas značilen priokus ajdove moke moti, poskusite s koruzno ali pirino moko. Ko višenj zmanjka, je na vrsti drugo sadje.

ZELIÅ ÄŒA ZA BOLJÅ E POÄŒUTJE

Zelišča in začimbe ne obogatijo le okusa jedi, ampak imajo tudi velik vpliv na naše psihično in fizično počutje. S svojim stimulativnim, pomirjevalnim ali uravnoteženostnim vplivom pomagajo našim organom pravilno delovati ter so naravne energijske tablete.

Eliksir življenja

Zelišča in začimbe so vir moči, energije ter vitaminov. Njihove naravne sestavine čistijo naše telo ter ga poživljajo. V preteklosti je bilo zdravljenje z naravnimi zdravili z vrtov povsem običajno. Na našo srečo se je znanje o zdravilnemu učinku rastlin skrbno ohranilo do danes. Tu je le nekaj primerov:

Koper čisti telo. Bazilika pomirja želodec. Žajbelj pomaga pri prebavi maščobe, zagotavlja zdrave dlesni ter blaži vnetja. Å etraj čisti kožo in uničuje bakterije. Pehtran pospešuje izločanje seča in deluje antidepresivno. Izločanje seča pospešuje tudi drobnjak. Peteršilj pospešuje metabolizem. Kopriva čisti kri. Timijan krepi prebavila in srce. Majaron in origano krepita živčevje in vplivata na dobro počutje. Ingver pomaga pri migreni in nas ogreje. Sivka pomirja. Poper blaži vnetje.

Vir vitaminov

Dragocenost začimb se skriva predvsem v eteričnih oljih in njihovih značilnostih. Slednja dajejo našim jedem značilen okus in aromo. A razlog za priljubljenost začimb in zelišč ne smemo iskati le v izboljšanju okusa jedi. So pomemben del vsake zdrave diete ter nepogrešljiv vir vitaminov. Dober primer tega je čajna žlička drobno sesekljanega peteršilja, ki predstavlja dnevno količino potrebnega C vitamina. Veliko začimb ne smemo pogrevati, medtem ko druge razvijejo svoj poln okus šele med kuhanjem. Nekatera zelišča so boljša sveža, druga so bolj aromatična, če so sušena. Odgovor, kako je najboljše ravnati pri različnih zeliščih, najdemo v neprestanem poskušanju, preizkušanju ter okušanju – vse, dokler ne odkrijemo ravno pravšnjega okusa.

Hujšanje

Zeleni čaj, janež, kopriva, oljke, črni ribez in solate so ˝uničevalci kalorij˝, ki pogosto pospešujejo izločanje seča ter čistijo telo. Nikar ne pozabite na njih, saj so koristna pomoč pri vsaki shujševalni kuri. Lepa postava, izklesane mišice in pravilna teža niso odvisni od diete, temveč od grenkih sestavin v naši hrani. V preteklosti so bili del vsakodnevne diete ter sestavine v številnih solatah, zelenjavi in zeliščih. Naši predniki so vedeli, kako rabiti zelišča in začimbe kot naravne topilce maščobe. Grenke sestavine so zagotovilo, da se maščoba pravilno predela: v energijo in ne v telesne obloge na naših bokih, zadnjici ali trebuhu. Poleg tega grenak ukus zmanjša tudi apetit. Prednost grenke hrane je tudi v dejstvu, da vsebuje mnogo manj kalorij kot sladka ter stimulira pridelovanje alkaloidov, s čimer varuje telo pred debelostjo ter prekomerno kislostjo.

PAHOR ”OFF THE RECORD”

http://www.had.si/blog/2011/06/12/borut-pahor-off-the-record-youtube/

TRIDNEVNA POMLADANSKA ÄŒISTILNA DIETA (Zdravje)

Čiščenje telesa je izjemno pomembno za ohranjanje zdravja. Pred poletnimi dnevi je dobro, da svoje telo očistimo nezdrave hrane in tako v vroče dni vstopimo bolj vitalni.

Seveda je potrebno poudariti, da pri čistilnih dieta ne gre za hujšanje, marveč za čiščenje organizma in črevesja. Iz telesa tako pomagamo izločiti odpadne snovi in okoljske strupe. Tridnevna čistilna dieta je kot nalašč za to.

1. dan

* ves dan pijte veliko tekočine (čisto studenčico, mineralno vodo ali prekuhano vodo, ki ji po želji dodate čajno žličko limoninega soka ali vinskega kisa)
* 4-5 krat v dnevu spijte čist, sveže stisnjen sadni ali zelenjavni sok
* pijete lahko tudi nesladkan čaj ali zelenjavni sok, razredčen z vodo

2. dan

* sedaj že lahko jeste, vendar le sadje
* dovoljeno je katerokoli sadje v količinah po želji
* tako ko vstanete spijte veliko vode ter pred in po vsakem obroku – lahko tudi nesladkan čaj

3. dan

* zajtrk: presna hrana – sadje s probiotičnim jogurtom iz kozjega ali ovčjega mleka
* kosilo: presna solata iz listnate zelenjave in naribanega koreničevja, ki jo lahko obložite z rozinami in sončničnimi semeni, sladica: sadje
* večerja: zelenjavno juho ali na sopari kuhano zelenjavo, začinjeno je lahko s svojino omako ali omako miso
* pijte veliko vode!

Držite se jedilnika in vaš organizem bo ponovno ‘zadihal’.

KONDICIJA JE DOBRA ZA DOLGO ŽIVLJENJE (hrvaško)

Loša kondicija je opasnija od viška kilograma. Prema najnovijim istraživanjima fizička aktivnost je, kada su u pitanju bolesti krvnih sudova i opasnost od srčanog udara, važniji pokazatelj faktora rizika nego gojaznost. Ako imate i koji kilogram viška ili ste baš gojazni, a imate jako srce koje može da izdrži fizičke vježbe, u mnogo ste boljoj poziciji od nekog ko ima istu težinu, ali nema nimalo kondicije. Naravno, studija je potvrdila i da su gojazni ljudi bez kondicije znatno rizičnija grupa od vršnjaka bez problema viška kilograma, koji se bave rekreacijom ili sportom. “Kondicija u stvari odreč‘uje prognozu stanja pacijenata koji imaju bolest
srčane arterije”, kaže voč‘a istraživačkog projekta dr Francisko Lopez-Himenez, specijalista na Majo klinici u Minesoti. Istraživanjem je obuhvač‡eno 855 žena i muškaraca koji su prošli kroz rehabilitacioni program. Svi su u prošlosti imali srčani udar ili jake bolove u grudima, a neki su imali i operacije na srcu. Svakom je mjeren rezultat posle trčanja na pokretnoj traci – koliko je mogao da pretrči i koliko je kiseonika potrošio za to vreme, što su pokazatelji fizičke spreme. Kao indikator gojaznosti korišč‡en je indeks telesne mase, koji se računa tako što se telesna masa osobe u kilogramima podeli sa kvadratom visine u metrima. Pacijenti sa najmanjom težinom i dobrom kondicijom imaju, naravno, najbolje šanse da žive dugo. Duplo manje šanse imali su gojazni pacijenti, ali sa dobrom fizičkom spremom, dok je kod onih gojaznih i neaktivnih rizik od smrti tri puta več‡i. Rezultati kod ljudi sa slabijom kondicijom su bili poražavajuč‡i. Ispostavilo se da je rizik od smrti kod pacijenata sa viškom kilograma, koji imaju dobru kondiciju, manji nego kod mršavijih, koji nemaju nikakvu fizičku aktivnost. Drugim rečima, sve dok je osoba sa srčanim problemima aktivna, bez obzira na gojaznost, zadržava šanse da duže živi, prenosi “Dojče vele”. Dr Erik Ravusin, stručnjak iz Centra za biomedicinska istraživanja u Los Anč‘elesu, navodi nekoliko razloga zašto gojaznost nema toliki uticaj kao kondicija na poveč‡anje rizika od smrtnosti. “Debeli ljudi idu češč‡e kod doktora i uzimaju lekove za sniženje holesterola, što nije uzeto u obzir u studiji u Minesoti”, kaže dr Ravusin. “Takoč‘e gojazne osobe imaju več‡e energetske rezerve i tako se lakše nose sa bolestima.” Dr Lopez-Himenez poručuje da je lekcija jasna: “Radite na kondiciji. Lakše je poboljšati fizičku formu, nego smršati.”

Izvor: Mondo

NARAVNA ZDRAVILA PROTI ZOBOBOLU

Vsi verjetno vemo, kako nadležen zna biti zobobol. Poleg tablet proti bolečinam in obiska zobozdravnika, pa obstaja tudi nekaj naravnih pripomočkov za lajšanje te tegobe. Potrebovali boste:

– sol
– kalijev /natrijev aluminijev sulfat (sestavina npr. sode bikarbone)
– ekstrakt vanilije
– bombažno vato
– strok česna
– olje klinčkov

1. Zmešajte pol čajne žličke soli in pol čajne žličke kalijevega (ali natrijevega) aluminijevega sulfata. Zmes namažite po bolečem zobu in okrog njega. Bolečina bi morala hitro popustiti.

2. Nanesite nekaj kapljic vanilijeve esence na boleče mesto.

3. Naravnost na luknjo v zobu položite majhen strok česna.

4. Košček bombažne vate namočite v klinčkovo olje, ter položite na zob.

Vendar pazljivo: če ste na katerokoli od sestavin alergični, teh metod ne uporabljajte!

VARUJTE SVOJE SRCE (Marijana Mandić)

Če se pojavi infarkt v možganih, govorimo o kapi. Tudi tukaj velja; čim manjša je zamašena žila, tem manj možganskih celic ob kapi odmre. Vsako leto umre v Sloveniji največ prebivalcev zaradi bolezni srca in žilja. Žalostno, če pomislimo, da je usoda srca zgolj v naših rokah. Ste denimo vedeli, da ena ura teka – skupaj v enem tednu – zmanjša tveganje za srčni infarkt za celih 42 odstotkov?
Srce upravičeno velja za življenjski motor, kajti vsako uro prečrpa po krvnem obtoku okoli 300 litrov krvi, kar ustreza približno trem kopalnim kadem vode. Kadar se ukvarjamo s športom, prestavi naš motor še nekaj prestav višje. Ob obremenitvah zmore srce vse do 1000 litrov na uro. Zmogljivost je zelo visoka, za kar se lahko zahvalimo samo dobro delujočemu krvno-žilnemu sistemu okoli srca. Če se zaradi nezdravega načina življenja oziroma katere od kroničnih bolezni pojavijo maščobne obloge na koronarnih žilah, čemur pravimo ateroskleroza, postane srce najprej slabše oskrbljeno z energijo in kisikom in ne zmore več polne zmogljivosti. Če pa poapnenje žil napreduje in zamaši eno od koronarnih žil, se pojavi infarkt. Kadar je pri tem prizadeta samo majhna krvna žila, odmre zelo majhen del srčnega tkiva. Od časa do časa to tudi opazimo. Takšen infarkt namreč povzroči določen čas trajajoče bolečine v prsih in se pozdravi brez posledic. Čim večja je prizadeta žila, tem večji je del srca, ki odmre. Lahko gre celo tako daleč, da srce povsem preneha delovati in pride do nenadnega zastoja srca. Če se pojavi infarkt v možganih, govorimo o kapi. Tudi tukaj velja; čim manjša je zamašena žila, tem manj možganskih celic ob kapi odmre.

Ali ste vedeli?

– Da traja le dvajset sekund, da kri zapusti neki organ in se vanj spet vrne, medtem pa steče skozi desno srce, pljuča in levo srce?
– Da steče pri mirujočem človeku v minuti skozi srce od štiri do pet litrov krvi?

Znaki, ki jih ne smete spregledati

Lahko se pričnejo že mesec ali dva pred infarktom, in sicer lahko čutite:
– Bolečino sredi prsnega koša, ki včasih izžareva tudi v roke. Čutiti je, kakor bi bil prsni koš ujet v primež, zato se ob njej pojavita bojazen, tesnoba.
– Ostro bolečino v vratu, ki se lahko seli tudi v obraz in zatilje.
– Nenadno omedlevico, slabost, potenje, ki lahko trajajo več ur.
– Nenadno močno utripanje srca.
Če opazite katero od naštetih znamenj, se namestite v udoben položaj in nemudoma pokličite rešilca. Nikar ne čakajte v upanju, da bo minilo!

Glavni igralci

Vsaka zdravstvena zgodba ima svoje igralce. Kateri so zajeti pri srčno-žilnih zapletih? Povišan krvni tlak, ki ga ima 39 odstotkov Slovencev, povišan holesterol, ima ga 74 odstotkov Slovencev, in nezdrava (bodisi prenizka ali previsoka) telesna teža. Le 38 odstotkov Slovencev se je po Cindyjevi raziskavi znašlo v razredu zdrave telesne teže. Polovica nas ni telesno aktivnih in kadi čez 20 odstotkov Slovencev.
Vsi našteti igralci tvorijo skupaj presnovni sindrom, ki ga številni imenujejo kar ‘smrtni kvartet’, na račun katerega je pri nas trenutno kar 145.000 srčno-žilnih bolnikov.

Odgovornost nosimo sami

Koliko in kaj bomo pojedli? Bomo vsak dan dovolj telesno aktivni? Bomo spoštovali tehtnico? Bomo kadili ali ne? Se bomo opijali? To so vprašanja naše svobodne odločitve. Moramo pa si prizadevati, da bo vsak vedel, kaj mu škoduje in kaj ga pred boleznijo varuje.
A v glavnem naj nam bo rdeča nit vseh naših prizadevanj za zdravo srce naslednje ugotovitev; ker vse komponente metaboličnega sindroma povzročita ali poslabšata prehrana z veliko maščobami in čezmerna telesna teža, je tudi cilj zdravljenja povsem jasen. Z zmanjšanjem telesne teže pozitivno vplivamo na številne zdravstvene motnje; znižajo se vrednosti maščob v krvi, prav tako krvni tlak, odpraviti je mogoče celo blago inzulinsko odpornost ali jo vsaj izboljšati.

 Da ‘smrtni kvartet’ ne bo imel nobenih možnosti, je treba predvsem zmanjšati telesno težo!

 Ena ura teka na teden zniža možnosti za bolezni srca za 42 odstotkov, pol ure hitre hoje dnevno za 18 odstotkov. Če hočemo ohraniti srce mlado skozi vse življenje, je pomembno, da uravnovesimo kalorije, ki jih zaužijemo in porabimo, pozitivne učinke gibanja in zdrave hrane pa bomo začutili že po šestih tednih.

Načrt za zdravo srce

‘’Ste jabolko ali hruška?’’ Tako nas je nagovarjal letak Društva za srce in ožilje ob letošnjem dnevu srca. Če pridobite maščobo večinoma v trebušnem predelu, imate t. i. jabolčno obliko debelosti. Hruškasta oblika postave pomeni, da se vam maščoba nabira na stegnih in zadnjici. Osebe z jabolčnim tipom debelosti imajo povišano tveganje za srčne bolezni – zato se morajo posebej potruditi, da bi ohranile zdravo telesno težo. Obseg pasu pri moškem ne bi smel znašati več kot 102 cm, pri ženski pa ne več kot 88 cm.
Visok krvni pritisk; nenehno drezanje visokega krvnega pritiska ob vsakem krvnem utripu, to pa je kar 120.000-krat v 24 urah, napravi koronarne arterije bolj krhke in neodporne proti maščobam. Krvni pritisk merite redno, vsaj dvakrat letno, in ga po potrebi znižujte z zdravili, predvsem pa z zdravo prehrano in rednim gibanjem. Po štiridesetem letu si dajte vsako drugo leto posneti elektrokardiogram.
Povišana raven holesterola; raven škodljivih maščob v krvi redno merite vsako drugo leto in pazite na zdravo prehrano. Ta naj vsebuje čim manj maščob živalskega izvora, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, jajca.
Kajenje; nobenega dvoma ni, da je kajenje nadvse škodljivo – tudi za srce. Dokazano je, da je pri ljudeh, ki pokadijo dnevno zavojček cigaret, tveganje za srčni infarkt kar dvakrat večje. Opustite cigarete!
Alkohol; pretirano uživanje alkohola (več kot dve merici na dan pri moškem in ena merica pri ženski, ena merica je 1 dcl vina ali 0,3 dcl žgane pijače ali 2,5 dcl piva) slabo vpliva na kemične presnove nekaterih krvnih maščob in na samo srce. Obstajajo pa dokazi, da je kozarček rdečega vina dnevno za srce dobrodošel, kajti vino ščiti pred nekaterimi prostimi radikali.
Poklic; povsem je obveljalo prepričanje, da so tako imenovani intelektualni poklici mnogo bolj izpostavljeni infarktu od rokodelskih delavskih. Seveda pa je treba bolj kot sam poklic upoštevati okolje, v katerem delate. Srčnih infarktov je veliko več med sedečimi poklici, kjer manjka telesnih vaj in so obroki preobilni.
Značaj; k bolezni pripomore stres, doživljanje in pogostnost stresa pa sta odvisni prav od vašega značaja. Tako so k infarktu veliko bolj nagnjeni nemirni, razburljivi ljudje, ki so strogi do sebe in drugih. Tisti, ki želijo imeti vse pod nadzorom, ki opravljajo več stvari naenkrat in dajejo vtis, da so močni, sposobni, neodvisni. Prav ljudje, ki dajejo občutek nenehne delavnosti (neredko naredijo ravno toliko kot mirnejši ljudje, le da z veliko več hrupa in blišča), so čustveno ranljivi, imajo občutek, da jim ljudje mečejo polena pod noge, zato so razočarani in frustrirani. Nič čudnega ni torej, da srčni infarkt vse pogosteje prizadene mlade ljudi v tridesetih letih, tako rekoč na višku njihove naporne kariere. Pomirite se s seboj in z ljudmi, ki vas obkrožajo. K izzivom pristopajte bolj dobrohotno in krotite tekmovalnega duha. Poiščite konjičke in čas, da boste v njih uživali. Veliko ste storili že, če ste spoznali, da tako ne gre več naprej in da je sprememba za vaše srce nujno potrebna.

‘’Delamo s srcem’’

Letošnji svetovni dan srca, 27. septembra, je bil zabeležen pod geslom ‘’Delamo s srcem’’. Kaj lahko storite za bolj zdravo delovno mesto v svojem kolektivu?
– Oblikujte športno ekipo ali se pridružite že obstoječi skupini ter o tem obvestite svoje sodelavce.
– Sprehodite se okoli stavbe ali telovadite med odmorom. V svoj delavnik vključite telesno dejavnost in k temu z lastnim zgledom spodbudite tudi druge.
– Svoje sodelavce poučite o koristih, ki jih prinaša redna telesna dejavnost.
– Pomagajte začetnikom, ki želijo postati aktivni.
– Uživajte zdravo hrano. Naročite si zdravi obrok ali pa hrano prinesite od doma.
– Pogovorite se z odgovorno osebo in ustvarite pogoje za zdravo delovno okolje.

KAKO LAHKO SAMI SEBI POMAGAMO, KO ZBOLIMO ZA RAKOM (Napisala Tanja)

Ta teden je posvečen boju proti raku. V Sloveniji letno za rakom zboli 12.000 ljudi, 6.000 jih umre. Ko človek zboli se nenadoma vpraša kaj je naredil narobe. Čeprav živimo v prepričanju, da dokaj zdravo jemo, je realnost precej drugačna.

Prehrana je najmočnejše orožje s katerim se lahko posameznik sam zoperstavi tej kruti bolezni, vključno seveda z medicino ali alternativo, odvisno zakaj se odloči. Kljub temu, da se o spremembi prehrane veliko govori, so ljudje, ki se soočajo s to boleznijo še vedno premalo informirani.

Za boljše razumevanje trditve, da je pravilna prehrana zelo pomembna, smo se obrnili na nutricionistko Aljo Dimic, ki svetuje v Centru za zdravo prehrano. Na prvo vprašanje nam takoj ponudi odgovor, da je to zato, ker je naša celica sestavljena iz OH, beljakovin in maščob. Če so naše celice nepravilno nahranjene, je njihovo optimalno delovanje okrnjeno in vsi naši človeški procesi ne delujejo pravilno. Rak je bolezen pri kateri se celice nenadzorovano delijo, spremenjene rakave celice rastejo in napadajo naša tkiva ter se vanja vraščajo ter se tako kopičijo v naših organih. Rakave celice se prehranjujejo s sladko in predelano hrano, zaradi katere se še pospešeno množijo.

V naslednjih vrsticah je Dimiceva poudarila najpomembnejša dejstva:

1. Ne pozabimo na beljakovine

Beljakovine so vir aminokislin, ki preprečujejo razkroj celic in pospešujejo izgradnjo novih.

Nasvet: Izbirajte rastlinske beljakovine, saj v nasprotju z živalskimi beljakovinami ne zakisajo organizma in so lažje prebavljive.

Vse potrebne beljakovine dobimo iz rastlinske hrane, iz kakovostnih stročnic, semen in oreščkov. Ne pozabimo pa na laneno seme, oreščke, oves in stročnice. Odlični so tudi kozji izdelki – kozje mleko, sirotka in skuta, saj delujejo antikarcinogeno, protibakterijsko in protialergijsko – Dimiceva priporoča knjigo dr. Johanne Budwig, Kozja skuta v kombinaciji z lanenim oljem.

2.Zelenjava

Nasvet: Uživajte veliko kapustnic, saj vsebujejo fitokemikalije, ki telesu pomagajo pri uničevanju rakastih celic.

Brokoli, zelje, brstični ohrovt in cvetača.

3. Omega 3 maščobne kisline

Omega 3-maščobne kisline pomagajo zavirati vnetja. Uporabljajte konopljino, laneno in svetlinovo olje, orehe in laneno seme.

Nasvet: Najboljši viri omega-3 (alfa-linolenske kisline) so laneno olje, semena konoplje in orehovo olje, bučne peške, orehi, losos, skuša, tun, mečarica, morski pes, postrv, sardine …

4.Začimbe:

Nasvet: Česen, kari, kurkuma, kajenski poper, ingver…vsebujejo več kot 200 biološko aktivnih učinkovin, ki delujejo kot antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik…

5. Antioksidanti in vitamin C

Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo in preprečijo oksidacijo celic.

Nasvet: Najbogatejša naravna vira antioksidantov in vitamina C sta sveže sadje in zelenjava: borovnice, pomaranče, črni ribez, kivi, grenivka, limone, peteršilj, brokoli, cvetača, špinača, paradižnik.

Kupujte sezonska živila, saj so bogatejša z vitaminom C.

6.Marelične peške

Nasvet: Marelice in njihova jedrca vsebujejo snov laetril ali amigdalin, kar je drugo ime za vitamin B17, ki se sprosti ob rakavi celici in raka – ubije.

Laetrile, se nanaša na koncentrirani izvleček iz mareličnih pečk. Laetril dokazano uničuje rakave celice in je del holističnega zdravljenja, ki vključuje prehransko terapijo, ki je prilagojena posamezniku ( z malo ali nič živalskih beljakovin) in detoksifikacijo organizma.

7. Razkisanje telesa – bazični prah

Ko smo zdravi ima naša slina pH vrednost v razponu med 7.5 in 7.1, rakavi bolniki imajo vrednosti okoli 4.5.

Rakave celice lahko živijo le v kislem okolju, v bazičnem pa ne, torej moramo najprej poskrbeti za bazičnost našega telesa. Razkisanje organizma je nujno potrebno, saj bomo le tako, ko bo naše okolje bazično, lahko sprejemali pomembne vitamine in minerale iz hranil in z njimi tudi v resnici nahranili naše celice. Kadar smo prezakisani, jih telo porablja le za nevtralizacijo odvečnih kislin in ne za hranjenje naših zdravih celic.

Nasvet: Uživanje bazičnega prahu, ki je mešanica naravnih rastlin in zelišč, je prvi korak, ki ga moramo narediti, da nam bo zdrava prehrana resnično pomagala in bo nahranila naše celice.

In še nekaj kratkih nasvetov Alje Dimic:

– sveže stisnjen česen je do sedaj najboljši vir za protirakave mešanice;

– zeleni čaj vsebuje veliko količino katehinov, ki se ponašajo z mnogimi protirakastimi lastnostmi;

– jejte veliko brusnic;

– za povečanje omega-3 maščobne kisline je potrebno jesti “mastne” ribe (sardine, losos in skuša) enkrat ali dvakrat tedensko oziroma dodajte v vaš zajtrk s kosmiči eno žličko lanenih semen. Laneno seme je v zadnjem obdobju postalo zelo popularno, saj predstavlja bogat vir Omega-3 esencialnih maščobnih kislin, poznanih tudi kot Alfa Linoleične (ALA). Raziskave so pokazale, da laneno seme deluje preventivno pred obolelostjo pred rakom;

– jejte dvakrat tedensko paradižnikovo omako (bolj učinkovita kot surov paradižnik) in tveganje za obolenjem raka na prostati se bo zmanjšalo za 25 odstotkov;

– citrusi so bistvena hrana v boju proti raku, kajti delujejo direktno na rakaste celice. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Vsebuje namreč zaviralce (antagoniste) rasti, ki se bodo mogoče celo še izkazali kot zaviralci tumorjev;

– dnevno bi bilo potrebno zaužiti 50 g soje. Zdravilne učinke pripisujejo izoflavonom v soji, ki jim pravijo tudi rastlinski estrogeni ali fitoestrogeni. Fitoestrogeni delujejo podobno kot človeški estrogeni, vendar v blažji obliki. Ti dve vrsti izoflavonov pomagata preprečevati tiste vrste raka, ki so povezane s hormoni, na primer raka na dojkah in na prostati;

– dnevno zauživanje 40 g temne čokolade (čokolada, ki vsebuje več kot 70 odstotkov kakava) ima pozitivne učinke na zdravje in naj zamenja ali zmanjša tiste sladkarije, ki nimajo fitokemikalij;

– ingver sodi med varovalna, za zdravje najpomembnejša živila. Je močan antioksidant, ki sodi med najučinkovitejša naravna zdravila proti raku;

– nove raziskave kažejo, da uživanje olivnega olja zmanjšuje tveganje za rak dojke in debelega črevesja.

Objava izraža mnenja avtorja vsebine, pri čemer Lifestyle natural ne odgovarja za točnost podatkov.

Nasprotniki vitamina B 17 imajo dober izgovor: ta snov namreč vsebuje cianid, ki je na slabem glasu kot modra galica (bakrov sulfat s kristalno vodo) in je strupen. A dejstva govorijo drugače: še nikdar ni nihče umrl ob uživanju vitamina B 17. Ta snov je namreč zelo “inteligentna”. Dr. Krebs je ugotovil, da B 17 sestoji iz ene molekule hidrogencianida (modra galica), ene molekule benzaldehida (sredstvo proti bolečinam) in dveh molekul glukoze (grozdni sladkor, monosaharid). Obe prvi snovi sta močna strupa, ki sama lahko povzročita smrt. Njuna kombinacija znotraj vitamina B 17 pa je stabilna, kemično neaktivna in nestrupena. To spojino lahko stre samo encim beta-glukozidaza. Ta encim je sicer prisoten v vsem telesu, na tistih mestih pa, kjer so se stvorile rakave celice, se nahaja v ogromnih količinah. Beta-glukozidaza razpara molekulo B 17 na tistem mestu, kjer se je stvoril rak. Oba strupa se sinergetsko spojita in s tem ustvarita superstrup, ki je nekajkrat močnejši, kot sta obe snovi v izoliranem stanju. Zahvaljujoč selektivni strupenosti molekule B 17 zadane rakavo celico kemična smrt. Encim rhodaneza prevzame pri tem nadzorno funkcijo. V telesu ga je zelo malo po celem telesu, ni ga pa tam, kjer so se naredile rakave celice! Ko B 17 pride v stik z zdravimi celicami, rhodaneza razstrupi cianid (iz modre galice) in oksidira skupino benzaldehidov, kar seveda pomeni, da B 17 postane aktiven z zelo ostro natančnostjo samo na mestih, ki jih je napadel rak, ne pa na zdravem tkivu. Oba stranska produkta, ki nastaneta kot reakcija z rhodanezom – namreč tiocianat in benzojeva kislina -, pa celo obogatita zdrave celice s hranilnimi snovmi. Če pa je teh snovi preveč, se izločajo z urinom.

Å e enkrat poudarjamo: v laetrilu ni “prostega” vodikovega cianida. Å ele ko pride laetril v stik z encimom beta-glukozidaza, tvori dve molekuli glukoze, grozdnega sladkorja, eno molekulo bezaldehida in eno vodikovega cianida – hidrogenski cianid – HCN. Samo rakava celica vsebuje ta encim. Ključna beseda pri tej zadevi je, da mora HCN šele nastati, saj ne plava prosto v laetrilu in se potem sprosti, ampak mora biti oblikovan. Encim beta-glukosidaza in samo ta encim lahko tvori HCN iz laetrila. Če ni v telesu rakavih celic, potem tudi ni beta-glukosidaze, če te ni, HCN ne more nastati iz laetrila. Benzaldehid, ki se oblikuje ob tej kemični reakciji, je za rakavo celico skrajno strupen.