Category: Sporočam

OSNUTEK VLADNIH UKREPOV

DVIG DDV-ja
– Obe stopnji. Izplen: 250 mio.

KRIZNI DAVEK –
Progresivna obdavčitev vseh neto plač fizičnih oseb od 1 do 4 %.

DAVEK NA NEPREMIČNINE
– Uvedba z letom 2015.
DAVEK NA LOTERIJSKE SREČKE, SADNE PIJAČE, “NA SIVO EKONOMIJO”

DVIG SODNIH TAKS
ZAMRZNITEV DAVKA NA DOHODEK PRAVNIH OSEB

CO2 DAJATEV ZA MOTORNA VOZILA

PRODAJA PODJETIJ
– Prvi paket še pred poletjem. Predvidoma NKBM in Telekom.

PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ
– Poroštva za “zdrava” podjetja v težavah

KORPORATIVNO UPRAVLJANJE PODJETIJ
– Ustanovljen Državni holding

PLAČE, POKOJNINE, TRANSFERJI
– Omejitev plač v javnem sektorju
– Zamrznitev usklajevanja pokojnin
– Nižji dodatek za rekreacijo

INVESTICIJE
– Hidroelektrarni na Savi
– Cestno omrežje

SANACIJA BANK
– Slaba banka (4 mlrd.)
– Dokapitalizacija bank (1 mlrd.)

FISKALNO PRAVILO v USTAVI
– Uvedba z letom 2017

Twitter: kaj se sme in česa ne, II. del

Avtor Saba Resnik — 05.05.2013

Marsikateri podjetnik uporablja Twitter in ostala družbena omrežja zato, da s strankami ustvarja odnos in pride v stik z morebitnimi novimi strankami. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da ste previdni, kadar objavljate na Twitterju v imenu podjetja.

V kolikor ste že usvojili uporabo Twitterja in veste, kaj lahko objavljate, je sedaj čas, da spregovorimo o tem, česa na Twitterju ne smete objavljati.

Vsakomur izmed nas se je že pripetilo, da smo naredili nekaj, kar nas je spravilo v hudo zadrego. Ne glede na to, kako huda je bila zadrega, razen tistih, ki so bili takrat v naši neposredni bližini in tistih, ki so slišali nekaj v zvezi z nesrečnim pripetljajem, za vašo zadrego ne bo izvedel nihče drug.

Kadar nekaj napačnega poveste na družbenem omrežju, pa je to popolnoma druga zgodba. Kar naenkrat je vaš spodrsljaj viden na milijone uporabnikom, zato premislite dvakrat, preden pritisnete na gumb Tweet.

Še posebej morate biti pozorni, če odgovarjate nekomu, ki je jezen, užaljen ali kako drugače prizadet s strani vašega podjetja. Napišite komentar, preštejte do deset, ga ponovno preberite in se vprašajte, ali res želite, da cel svet prebere vaš odziv.

Na družbenih omrežjih se ne odzivajte negativno na dogodke, ki vas razjezijo. Če se že odločite, da boste odgovorili, to storite na kar se da diplomatski in profesionalen način. Prav tako bodite pozorni, saj se lahko vaše objave na Twitterju avtomatično objavljajo tudi na Facebooku in LinkedInu – verjetno ne želite, da bi katera izmed pomembnih strank na LinkedInu prebrala vaš nesramen komentar, kajne?

Kadar uporabljate družbena omrežja v imenu svojega podjetja, potem imejte v mislih naslednje nasvete.

1. Vsaka objava mora imeti smisel.

Sprva razmislite, zakaj vaše podjetje sploh potrebuje komunikacijo preko družbenih omrežij. Ali je to zaradi podpore strankam, zaradi iskanja novih potencialnih strank, zaradi nadzora nad blagovno znamko ali zaradi želje po širjenju poslovne mreže?

Če ste na Twitterju šele začetnik, najprej nekaj časa samo sledite določenim ljudem in podjetjem. S tem boste dobili občutek, kako potekajo pogovori.

In še nekaj! Nikoli ne objavite na Twitterju nekaj, kar nekomu ne bi rekli v živo.

2. Svet se ne vrti okoli vas.

Ne objavljajte nešteto objav glede vas in vašega podjetja. Twitter najbolje deluje takrat, ko v pogovor vključite tudi ostale – ravno tako, kot če bi spoznali ljudi v živo.

Skrivnost Twitterja je v tem, da morate imeti večjo željo po tem, da se naučite, kaj počno ostali, kot da bi govorili o sebi. Sprašujte in poslušajte ter pustite, naj ostali govorijo 80 % časa; na tak način bodo prepričani, da ste ena najbolj zanimivih oseb, ki so jo srečali v zadnjem času.

3. Nikoli ne pozabite na svoje stranke in na svojo mamo.

Verjetno se sprašujete, kam merimo s tem nenavadnim stavkom. Naj vam kar takoj razjasnimo zadevo.

Kadar uporabljate družbena omrežja, imejte v mislih, da nikoli ne smete objaviti nečesa, česar ne bi rekli pred svojo mamo, babico, stranko ali zaposlenim. Beseda na spletu potuje s svetlobno hitrostjo in vaša objava je lahko v zgolj nekaj sekundah dostopna milijonom uporabnikom.

Prepovedane teme

Še nekaj nasvetov o tem, katerim temam se je na Twitterju dobro izogibati.

Ne govorite grdo o svoji konkurenci.

Ne spuščajte se v oster ali negativen pogovor s konkurenčnim podjetjem.

Ne zapletajte se v prepir s problematično stranko. Raje jih vprašajte, kako jim lahko pomagate in naj vam pišejo na elektronsko pošto.

Ne razpravljajte o svojem osebnem življenju.

Ne objavljajte slik z divjih zabav in ne pišite komentarjev o norih zabavah in pijanskih pohodih, ki ste se jih udeležili za vikend.

Ne omenjajte politike.

Ne omenjajte religije.

Zapomnite si, Twitter uporabljate z namenom, da promovirate vaš posel, zato je nadvse pomembno, da vedno ostanete profesionalni.

Twitter: kaj se sme in česa ne, I. del

Avtor Saba Resnik — 27.04.2013

Ali šele vstopate v svet Twitterja? Potem morate vedeti, o čem na Twitterju lahko govorite in o čem ne. Prvi del novice o tem popularnem družbenem omrežju govori predvsem o prvih korakih na Twitterju in kakšne vsebine so primerne za objavo.

Posamezne objave na Twitterju so kot naslovi oz. subject v vaši elektronski pošti. Dober naslov elektronske pošte vsebuje manj kot 100 znakov, zato se držite tega tudi na Twitterju.

Še preden se prijavite na Twitter, si morate obljubiti, da boste vedno profesionalni, saj vaše objave vplivajo na ugled in s tem posredno tudi na uspeh vašega podjetja. Več o tem bomo govorili v drugem delu novice.

Ne veste, kaj bi na Twitterju sploh objavili? Naj vam pomagamo z nekaj idejami.

1. Sledite ostalim in jih posnemajte.

To je najlažja stvar, ki jo lahko naredite.

Prvi korak je, da najdete ljudi iz vašega posla s pomočjo # ali zavihka, kjer lahko iščete osebe in podjetja po kategorijah in jim sledite.

V drugem koraku pričnete objavljati objave drugih (angl. ReTweeting) in jih bogatite s svojimi lastnimi komentarji. Kadar boste objavili objavo vodilnega z nekega področja, vas bodo ljudje avtomatično pričeli povezovati s to osebo, kar bo pozitivno vplivalo na vašo kredibilnost.

2. Objavljajte najbolj aktualne novice.

Twitter je družbeno omrežje, kjer boste najprej zasledili aktualne novice s celega sveta, ne glede na to, ali so povezane s politiko, športom ali z naravnimi katastrofami. Sledite lahko določenim medijem in objavljate njihove objave, ki so za vaš posel najbolj pomembne.

3. Komentirajte članke.

Vsak podjetnik spremlja novice in članke s področja svoje industrije. Kadar preberete kakšen zanimiv članek, objavite povezavo na Twitterju in pripišite kratek komentar (npr. kaj vam je bilo najbolj všeč). Objavite lahko tudi članek, s katerim se ne strinjate in napišete komentar, kjer svojim sledilcem jasno poveste, da se s tem ne strinjate.

4. Pomagajte.

Vsak dan se na Twitterju vrstijo objave z opisi problemov, ki jih imajo posamezniki. Pomagajte posamezniku, da bo problem rešil, še boljše pa je, če mu lahko ponudite svoj produkt, ki bo rešil njegov problem.

Tudi vi lahko prosite za pomoč ostale uporabnike Twitterja. Objavite lahko nekaj v tem stilu: “Ali ima še kdo probleme z novo verzijo #Firefoxa?” Kot ste opazili, lahko uporabite znak #, na tak način bodo vašo objavo videli tudi tisti, ki vam ne sledijo.

5. Mnenja in ocene proizvodov in storitev.

Kadar boste kupovali kakšen izdelek ali storitev, pobrskajte po Twitterju, kaj imajo ostali povedati o specifičnih produktih in jih vprašajte, kar vas zanima. Ko pa boste kupili, kar ste iskali, lahko tudi sami oddate komentar, oceno ali mnenje o izdelku ali storitvi, ki ste jo kupili.

Najbolj popularne teme

Za konec pa vam ponujamo še seznam najbolj popularnih tem za promoviranje podjetja na Twitterju:

Nova objava na blogu.

Nova stranka, ki ste jo pridobili.

Objava za medije.

Nova služba, ki jo ponujate.

Nagrade in priznanja.

Dogodki, ki jih organizirate ali se jih boste udeležili.

Diskusija, ki jo vodite na LinkedInu.

Posebne ponudbe ali popusti.

Vir: entrepreneur.com

Kam skriti denar, da ga trojka ne odnese?

17.04.2013 07:00
Matjaž Nidorfer

Eno izmed glavnih vprašanj, ki ga slišim v zadnjem času, je, kaj narediti z bančnimi prihranki. Po tem, kar se je zgodilo na Cipru, je to vprašanje povsem na mestu. Če je v teh sodobnih časih mogoče kar vdreti v neko državo in z računov ljudi pobrati denar, potem je mogoče vse. Ker se je nekaterim uglednežem zareklo, da se lahko ta model uporabi tudi za reševanje drugih držav, se seveda ni odveč vprašati, kam s prihranki.

Naša anketa med spletnimi bralci Financ, ki jo predstavljamo v Barometru, je pokazala, da je okoli 30 odstotkov vprašanih denar že pobralo z bančnega računa in ga odneslo ali v bančni sef, ali domov v nogavico, ali pa v banke v tujini. Petina bralcev je denar pustila na računih, vendar ga ne veže. V teh časih je pač dobro biti predvsem hitro prilagodljiv in budno spremljati vsako izjavo pomembnih ljudi. Nekaj manj kot tretjina anketirancev bo počakala, kaj bo prinesla prihodnost, petina pa ne bo naredila nič in ostaja optimistična, da se ciprski scenarij pri nas ne more ponoviti. Kolegica je v članku, ko je spraševala, kam vse gre denar, govorila tudi s ponudniki zlata, ki pravijo, da se je zanimanje za to žlahtno kovino po ciprski zgodbi lepo povečalo.

Ko smo finančne poznavalce v današnji reviji spraševali, kakšna je možnost, da k nam pride tako imenovana trojka, temu večina pripisuje kar precejšnje možnosti. Zato varčevalcem svetujejo previdnost, zlasti tistim, ki imajo v eni banki in na isto ime več kot sto tisočakov.

Karkoli že boste naredili s svojimi bančnimi prihranki, nikar se torej ne odločite samo za eno banko, ne doma ne v tujini. Prav tako se mi ne zdi pametno, da velike količine denarja hranite doma, saj se v času vsesplošnega pomanjkanja pogosto poveča število tatvin. Nakup zlata je po teoriji v stresnih časih dobra rešitev, toda vedite, da je zlato v minulih letih noro zraslo in da lahko cena tudi upade. Dobra alternativa denarnim depozitom so lahko denarni vzajemni skladi. Donosi so kar podobni kot pri bančnih vezavah, pri čemer pa lahko od tam denar poberete kadarkoli. Če boste denar selili v banke v tujino, pa vedite, da so obresti v stabilnejših državah, kamor trojke najbrž ne bo, skorajda takšne, kot če bi ga zakopali doma na vrtu.

Pa še tole. Če se boste šli skrivalnice denarja po domačih kotih, omarah, podstrešjih ali vrtovih, si vendarle nekam zapišite, kam boste kaj dali. Mogoče se zdi nenavadno, toda čez čas lahko na kakšen skriti zaklad pozabite. Iz prve roke lahko rečem, da se je to enkrat že zgodilo, saj je eden izmed prejšnjih lastnikov stanovanja na šilinge, zakopane pod omaro, kar pozabil.

SPREMLJAM CENE BENCINA 15. 4. 2013

– pri neosvinčenemu motornemu bencinu NMB 95 znižanje z 1,514 na 1,492 evra na liter oziroma pocenitev za 0,022 evra na liter;

– pri NMB 98 znižanje z 1,530 na 1,507 evra na literoziroma za 0,023 evra na liter;

– pri dizlu D-2 znižanje z 1,381 na 1,372 evra na liter oziroma za 0,009 evra na liter in;

– pri kurilnem olju KOEL znižanje z 1,009 na 1,003 evra na liter oziroma za 0,006 evra na liter.

BRATUŠEK NA CNN

http://reporter.si/slovenija/richard-quest-voditelj-cnn-ki-je-razgalil-alenko-bratu%C5%A1ek/15708

DIZASTR

12.04.2013
Dejan Steinbuch v FINANCAH

Alenka Bratušek je na CNN-u delovala izgubljeno, naučeno in prestrašeno. Slabšega vtisa skoraj ne bi mogla narediti.

V portretu Margaret Thatcher v današnji prilogi Finance Weekend pišem o štirih moških, brez katerih njena politična kariera nikoli ne bi bila tako uspešna in dolga. Ob soprogu Denisu so bili to Gordon Reece, Airey Neave in še posebej Timothy Bell, ki je hči podeželskega špecerista preobrazil v globalno voditeljico in svetovnega državnika. Kajti na začetku svoje politične kariere je bila Maggie zgolj bleda senca kasnejše »železne lady«; skupina strokovnjakov za javno nastopanje, politični marketing in oglaševanje (ni naključje, da sta Reece in Bell pred tem delala v londonski agenciji Saatchi & Saatchi, Reece pa je imel tudi televizijske in novinarske izkušnje) jo je morala temeljito vzeti v roke, da je iz neobrušenega dragulja – kot se je o Thatcherjevi nekdo slikovito izrazil – naredila diamant.

Politični in medijski strategi, ki so britanski premierki ves čas stali za hrbtom, so iz nje naredili zgodbo. Thatcherjeva še danes velja za idealni, vzorčni primer javne osebnosti, ki je znala poslušati pametnejše od sebe in se učiti, obenem pa se je zavedala svojih slabosti in napak. Timothy Bell, ki je do smrti ostal njen zaupnik in svetovalec za medije, je prepoznal pet bistvenih mejnikov, zaradi katerih je bila Thatcherjeva kot prva ženska v zgodovini na čelu vlade kakšne od zahodnih demokracij tako uspešna in učinkovita predsednica vlade, da jo danes Britanci postavljajo na drugo mesto svojih voditeljev 20. stoletja, takoj za zmagovalcem II. svetovne vojne Winstonom Churchillom. Ti mejniki so falklandska vojna, privatizacija, torbica, duhovite kratke izjave in zavedanje svojih slabostih (kar bi lahko prevedli tudi kot – inteligenca).

I.

Timothy Bell je iz ženske, ki bi bila lahko (p)ostala podeželska gospa s klobučkom na glavi ali pa prizadevna državna uradnica na ministrstvu z nekoliko prekratkim krilom, naredil globalno ikono monarhije, primerljivo s kraljico Elizabeto II. Zakaj je to pomembno oziroma kakšno zvezo ima politični PR s Slovenijo in razmerami pri nas?

Razlogov je več. Prvi je ta, da imamo danes opravka s podobnimi gospodarskimi in socialnimi razmerami. Drugič, v obeh primerih gre za žensko na čelu vlade. In tretjič, pomembno in v prihodnosti lahko celo usodno je to, da za razliko od Thatcherjeve slovenska premierka za seboj nima profesionalne ekipe, ki bi ji svetovala in pomagala, ko gre za medijsko komuniciranje, politični marketing ali strategijo javnega nastopanja. Obstaja zelo dobra knjiga o tem, čemu se je treba izogibati, kakšnih napak se ne sme delati oziroma kako se je najbolje odzvati, če je škoda že narejena (Gerry McCusker: Public Relations Disasters, Kogan Page, London 2005). Morda bi jo v kabinetu lahko naročili na Amazonu?

Drugi del odgovora na gornje vprašanje – namreč kakšno zvezo ima politični PR s Slovenijo – pa ste lahko videli in slišali na CNN v približno štiriminutnem intervjuju premierke Alenke Bratušek z Richardom Questom. Čeprav je šlo za razmeroma kratek pogovor, je (bila) njegova odmevnost precejšnja. Slovenija je za globalne informativne medije nezanimiva, zato je vsak nastop domačega politika ali državnega funkcionarja izreden dogodek, ki pritegne nadpovprečno pozornost. In zato si tistih nekaj minut, kolikor jih je gospe Bratušek naklonil CNN, zasluži podrobnejše analize.

II.

Začnimo pri jeziku, v katerem je predsednica vlade odgovarjala Richardu Questu. Delovala je, kot da poskuša naučeno odgovarjati na vprašanja, s katerimi je bil njen kabinet verjetno že predhodno seznanjen (pogovor namreč ni bil v živo, temveč posnet a priori). Govorila je v tako obupni angleščini, da bi jo moja profesorica angleščine na poljanski gimnaziji že v prvem letniku nagnala iz učilnice. Toda ker je talent za jezike med slovenskimi politiki na splošno redek pojav, do gospe Bratušek nočem biti preveč neprizanesljiv. Če ne obvladaš takoče nobenega svetovnega jezika, govoriš pač v materinščini. Obstajajo prevajalci.

Gospa premierka je na nedavni tiskovni konferenci v Bruslju po srečanju s predsednikom Evropske komisije govorila – slovensko. Nobena katastrofa, četudi je bilo nekolikanj nenavadno. A kot že rečeno, od slovenske politične nomenklature ne morete pričakovati posebne razgledanosti ali znanja tujih jezikov. Pač pa je bil režim, kot je nekoč sarkastično pripomnil moj najljubši profesor, dovolj zvit, da je vsaj za zunanjega ministra nastavil človeka, ki je bil razgledan, uglajen, elokventen v vsaj dveh svetovnih jezikih in je izhajal iz meščanske družine. Ne nazadnje, pomembno je bilo tudi to, da se je znal kulturno prehranjevati za mizo in med zdravicami ni polival vina.

O nekaterih škandalih, nerodnostih in množici faux pas, ki so se v imenu in na račun naše države dogajali v zadnjih dvajsetih letih, bi moral napisati posebno kolumno ali pa celo daljši esej, vendar pa bom ta izziv pustil za kakšno drugo priložnost. Glede obnašanja slovenskih politikov v tujini in njihovega (ne)znanja angleščine pa lahko pridemo do enega samega zaključka: potrebna bo generacijska sprememba, drugače ne bo nobenega napredka. Brez generacijske menjave bodo nesamozavest, manjvrednostni kompleksi in občutek podrejenosti – kar vsaj deloma izhaja prav iz neznanja jezikov – pohabljali slovensko državo še leta in leta.

III.

Slabe štiri minute katastrofalne angleščine gotovo ni nekaj, na kar bi bil kot državljan Slovenije ponosen. »We already did a few reforms last year«, se je glasila ena od bolj humorističnih izjav, zaradi katere se Janezu Janši najbrž celo noč kolcalo. Občutek za realnost, ko gre za tuje medije, je tudi tokrat zatajil, pri čemer gospa Bratušek ni nobena izjema. Slovenski politiki živijo v iluziji, da lahko tuje novinarje in medijske hiše obračajo s podobnimi praznimi frazami kot domače ter da takšno poceni sprenevedanje ne bo pustilo nobenih posledic.

Politika, še posebej v obdobju krize, je psihologija. Premierka, ki s gostilniško prekrižanimi nogami, osnovnošolsko angleščino in z odgovori, v katerih sta izmikanje in trema, nastopi na eni izmed najbolj vplivnih globalnih televizij, bo sprožila samo še dodatne dvome in nezaupanje. Ko je za slabo banko uporabila dobesedni prevod »bad bank«, sem pomislil na humoristično serijo Alo alo. Vrhunec večera pa je bilo omenjanje privatizacije kot ene od ključnih nalog njene vlade za konsolidacijo javnih financ; koalicijska pogodba (dogovor o sodelovanju v vladi) v svojem najpomembnejšem delu, ki se imenuje »prednostne naloge«, privatizaciji, o kateri je gospa Bratušek samozavestno govorila na CNN, sploh ne namenja pretirane pozornosti. Sedma alineja 7. člena skoraj neopazno pravi, da bo letos sprožen poskus prodaje vsaj enega večjega državnega podjetja. Koalicijska pogodba je še bolj skromna glede sanacije bank – namenja jim obskurno 11. alinejo na 9. strani.

Komu je torej odgovarjala premierka? Če je bil njen namen pomiriti mednarodne finančne trge in tuje medije prepričati, da Slovenija ne bo bankrotirala in da ima kot prva dama izvršilne veje oblasti razmere pod kontrolo, potem ji mora nekdo povedati kruto resnico, in to čim prej: objektivno gledano nam je njen nastop na CNN koristil približno tako kot novica, da so Milanu Kučanu ukradli bakreni žleb.

*dizastr (fonetično) = disaster (katastrofa, angl.)

OČISTIMO GOBICO ZA POMIVANJE POSODE

Eden izmed najbolj umazanih predmetov v našem domu je gobica za pomivanje posode. Ker jo uporabljamo večkrat na dan in je vedno mokra, lahko postane pravo gojišče bakterij in plesni. Na enem od družbenih omrežij se je pojavil popolnoma preprost nasvet, s katerim bo gobica dlje časa ostala čista in ne bo oddajala neprijetnega vonja.

Gobica

Na vsakem kvadratnem centimetru gobice za pomivanje posode je približno 5.000.000 bakterij in nekatere od njih so zelo nevarne.

Najbolj “umazan” del kuhinje

Na vsakem kvadratnem centimetru gobice za pomivanje posode je namreč približno 5.000.000 bakterij in nekatere od njih so zelo nevarne. Povzročijo lahko resne bolezni, kot je Guillain-Barrejev sindrom, ki povzroča paralizo. Da je vse to res, so z nedavno raziskavo dokazali tudi znanstveniki z univerze v Arizoni. Raziskovalci so analizirali vzorce iz gospodinjstev v devetih državah, in sicer Avstraliji, Kanadi, Nemčiji, Indiji, Maleziji, Savdski Arabiji, Južni Afriki, Veliki Britaniji in ZDA.

Preprosta rešitev

Uporabnik na družbenem omrežju Reddit je objavil fotografijo preprostega trika za ohranjanje svežine gobice za pomivanje posode. Sponko za papir oziroma sponko, s katero lahko spnemo velik šop papirjev, je uporabil kot stojalo za gobico. Tako ta ostaja suha, s čimer se preprečuje razvoj plesni, bakterij in neprijetnega vonja.

S tem trikom boste zagotovili dolgo življenjsko dobo gobice, za njeno brezhibno čistočo pa lahko uporabite še nekaj trikov. Namočite jo v limonin sok, zmešan z vodo, in jo na tak način odišavite. Nato jo za minuto postavite v mikrovalovno pečico in zopet bo kot nova.

http://www.rtvslo.si/slovenija/banana-republika-s-tem-izrazom-grobo-zalimo-banane/305588

http://www.rtvslo.si/slovenija/banana-republika-s-tem-izrazom-grobo-zalimo-banane/305588

Narava premaga tudi raka

Žival gre tudi sto kilometrov daleč, da dobi tisto rastlino, ki jo potrebuje ob posebni bolezni. Človeku je dan razum in dar opazovanja, da odkrije, kaj nam je Narava v elohimski lekarni pripravila kot pomoč v hudi stiski. V Ameriki pa vsak tretji človek umre za rakom.

Znanstveniki trdijo, da bo v civiliziranih deželah sredi 21. stoletja vsakdo umrl za rakom. Ameriško društvo za raka ACS poroča, da vsako leto zaradi raka umre 590.000 Američanov. Ženska revija Rachel’s ve povedati: “V zadnjih dveh desetletjih je umrlo več Američank zaradi raka na dojkah, kot je padlo ameriških vojakov v korejski, vietnamski, prvi in drugi svetovni vojni skupaj.”

Po drugi strani so na svetu ljudstva, ki ne poznajo raka. Vedno več je zdravnikov, ki živijo med njimi, da bi dognali njihovo skrivnost. Dobre literature o tem je zelo veliko. Ugotovitve neštetih avtorjev sta strnila angleški znanstveni novinar Steven Ransom (“Veličastne novosti o raku v 21. stoletju”) in Phillip Day (“Rak, jeklo, žarek, kemo & Co: o dolgem koncu srhljive pravljice”). Na medmrežju je na razpolago knjiga, ki jo je napisal zdravnik dr. Philip E. Binzel, z naslovom “Živi in zdravi, zdravnikova izkušnja pri zdravljenju rakovih obolenj s prehrano”. Ugotovitve teh avtorjev niso niti najmanj nove, saj segajo 40, 50 let nazaj. Tem večja je zato sramota, da ubogo ljudstvo o tem nič ne ve oziroma še slabše – kar ve, ve negativnega. Danes je dodobra dognano, da zdravje brez biološko pridelane žive hrane ni možno. Stvarniki Elohim so pripravili naravo, da se vse razvija v vedno večjo popolnost. Človeku dajejo največ življenja in zdravja sadeži. Ameriški zdravnik dr. Ernst Krebs je stoletne izkušnje z rakom dognal tudi znanstveno, vendar je sčasom postalo jasno, da industrija vodi vojno proti naravnim sredstvom, ker ne prinašajo dobička!

Temeljna težava je v tem, da se preventivne in zdravilne metode okrog raka ne dajo patentirati. “V očeh rakavega establišmenta je rakav bolnik profitni center”. Tako sodita dr. John Diamond in dr. Lee Cowden (knjiga “Alternativna medicina: dokončen vodič o raku”). Poglejmo si nekaj podatkov. 1986 je McGill Cancer Center razposlal vprašalne pole 118 zdravnikom, ki so zdravili pljučnega raka. 79 anketnih obrazcev je prišlo izpolnjenih nazaj. 64 zdravnikov se je izjavilo proti zdravljenju s Cisplatinom, ki se sicer zelo pogosto uporablja; 58 jih je menilo, da so vsa poskusna zdravljenja nesprejemljiva. Utemeljitev? Neučinkovitost kemoterapije in nesprejemljiva visoka stopnja strupenosti.

Kemoterapija sama je v določenem primeru posledica kemične vojne. V drugi svetovni vojni je razneslo ladjo, ki je tovorila iperit, bojni plin iz skupine mehurjevcev. Avtopsije trupel mrtvih vojakov so pokazale nekaj presenetljivega: iperit je uničil hitro rastoče tkivo in upočasnil obnavljanje belih krvničk. Iz tega so znanstveniki zaključili, da bi ti strupi lahko ustavili hitro rastočega raka.

Dr. John Cairns, profesor mikrobiologije na Harvardski univerzi, je izjavil: “Dokaza, da kemoterapija raka zdravi, še ni.”, dr. Alan C. Nixon, bivši predsednik ameriške Chemical Society, pa: “Zame kot kemika, ki je bil izučen, da tolmači podatke, je nerazumljivo, kako morejo zdravniki ignorirati enoumno dejstvo, da kemoterapija povzroča veliko več škode kot koristi.” Dr. Ralph Moss, eden direktorjev pri Memorial Sloan Kettering Hospital v Manhattanu, ki je verjetno najbolj znani raziskovalni inštitut v ZDA, je izjavil: “Ni dokazov za to, da kemoterapija življenje podaljša v večini primerov, in prav to je velika laž, ki jo pletejo okrog kemoterapije: da naj bi bila namreč neposredna povezava med nazadovanjem tumorja in podaljšanjem življenjske dobe nekega pacienta.”

Paul Winters (The Cancell Home Page) opravičuje zdravnike: “Farmacevtska podjetja imajo odločilen vpliv na to, kako se učijo bodoči zdravniki. Zdravniki enostavno nimajo časa, da bi se intenzivno ubadali s statističnimi podatki o zdravljenju raka. Mislijo, da ponujani članki na univerzi in v znanstvenih revijah slonijo na najboljših metodah zdravljenja. Ne morejo raziskovati, ali so ponujane metode najboljše za bolnike ali za tiste, ki dajejo denar na razpolago in tako vplivajo na višje šole.” In še charles Mathe, francoski izvedenec za raka: “Če bi zbolel za rakom, se nikakor ne bi dal zdraviti v navadnem centru za zdravljenje raka. Upanje na preživetje imajo samo tiste žrtve raka, ki se izogibajo teh klinik.”
Pošastna dejstva, izjave in spoznanja

“Današnji civilizirani človek živi zgolj zato, da jé in od tega zboli.” (Profesor dr. Johannes Ude, 1874-1965)

“Vsak človek proizvede vsak dan nekaj sto tisoč rakavih celic”, piše dr. Douglas Brodie v svoji knjigi o raku. Klinično se razvije pri ljudeh, pri katerih je imunski sistem oslabljen. World Cancer Research Fund je pregledal 4000 knjig in člankov o raku in prehrani ter prišel do zaključka, da se 30 do 40 odstotkom rakavih obolenj lahko izognemo z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja. In ameriško društvo za raka ACS pravi: “V ZDA se porabi več kot 104 milijarde dolarjev za raka – vštevši zdravljenje, izguba v proizvodnji in mrliški stroški. Tretjino umrlih za rakom je treba pripisati nezaželenim navadam v prehrani.” (vir: campaignfortruth.com).
Svetovno znani izvedenci za prehrano priznavajo, da je pomanjkanje vitaminov, encimov in mineralov pomemben in splošen zdravstveni problem, in to ne samo v deželah v razvoju. Dokument št. 264 (74. kongres ameriškega senata) svari pred zdravstvenim holokavstom: “Naše telesno počutje je odvisno veliko bolj od tega, koliko in katere minerale dovajamo organizmu kot od tega, koliko ali katere kalorije dobiva ali celo od tega, v kakšnem sorazmerju so použiti škrob, beljakovine ali ogljikovi hidrati. Ali se zavedate, da danes večina ljudi trpi zaradi pomanjkanja pomembnih mineralov v izčrpani zemlji in da te bolezni lahko odpravimo z obogatenjem polja s temi snovmi? Vznemirljivo je, da hrana (sadje, zelenjava, žito), ki zori na milijonih hektarjev obdelovane zemlje (ki še daleč ne vsebuje dovolj mineralov, rudnin), povzroča, da smo sestradani, četudi použijemo ogromne količine hrane. Danes ne more noben človek pojesti toliko sadja in zelenjave, da preskrbi telo s potrebnimi minerali za dobro zdravje – zmogljivost želodca tega ne dovoli.”

Sedaj pa ugibajmo, kdaj je ameriški senat objavil ta alarmantni dokument. Leta 2000? 1990? 1950? Nikakor, situacija uničenja poljščin je bila tako vznemirljiva že leta 1936!! Predstavljajmo si, kako se je položaj od takrat bistveno spremenil – s prekomernim umetnim gnojenjem in intenzivno rabo polja, da ne govorimo o ogromnih količinah razvrednotenih “živil”, ki jih kupujemo v veletrgovinah.
Tema prehrana je pastorek pri študiju medicine – s strašnimi posledicami. John Robbins, človek, ki je odklonil dediščino največje sladoledarne na svetu, je napisal knjigo “Revolucija v prehrani”, v kateri nam posreduje zastrašujočo statistiko:

– število višjih medicinskih šol, predvsem na univerzah, v ZDA: 127
– število neobveznih tečajev o prehrani: 95
– čas, ki ga zdravnik porabi za študij prehrane v štirih letih: 2 ½ ure
– število študentov, ki v prvem semestru misli, da je prehrana pomembna: 74%
– število študentov, ki po dveh letih študija misli, da je prehrana pomembna: 13%
– število pretežkih ameriških zdravnikov: 55%
– delež zdravnikov, ki užijejo pravo količino predpisanega sadja in zelenjave: 20%

Ob zahtevnem študiju postane za študente medicine vprašanje prehrane dolgočasno in nepotrebno. Dr. Michael Klaper, direktor inštituta za prehrambeno vzgojo in raziskavo na Floridi, je izjavil: “Redno me kličejo zdravniki iz vse Amerike, ki pravijo, da jih pacienti sprašujejo o prehrani, oni pa ne vedo, kaj naj jim rečejo.”

Svetovna zdravstvena organizacija WHO je objavila podatke o raku v sorazmerju z bruto socialnim proizvodom za leto 1967-68: Mauritius 140 $ na osebo, 216 primerov raka na milijon prebivalcev; Sri Lanka 225 $, 316 na milijon prebivalcev; Portugalska 479 $, 1.115 raka na milijon prebivalcev; ZDA 3960 $, 1.698.
Ali lahko preprečimo raka?

“Če nisi pripravljen spremeniti svojega življenja, ti ne more ničesar pomagati.” (Hippokrates, 460 – 377)

Seveda. Rak ni usoda, ki te doleti in kateremu si podvržen brez zaščite. Rak ima svojo zgodovino. Če poznamo povzročitelje raka, in živimo na čimbolj zdrav način ter mu tako ne dopustimo možnosti za razvoj, nas ne bo nikdar oplazil, nikdar ne bo ogrožal našega življenja. To lahko zveni širokoustno, gotovo pa je, da je veliko tega odvisno od načega načina življenja. Dejstvo je namreč, da se je v zahodni civilizirani družbi raku težje izogniti kot v nerazvitih deželah.

Pred 50 leti je ameriški zdravnik dr. Ernst Theodor Krebs odkril, da gre pri raku za nekaj podobnega kot pri skorbutu: gre za bolezen prebavil, ki se odpravi, če se použije dovolj tiste snovi, ki bolezen preprečuje. V primeru skorbuta je šlo za vitamin C, v primeru raka pa je to vitamin B 17. Še nikdar slišali o tem? Ravno v tem tiči problem …

Vsi biblični patriarhi pred Noetom so dočakali starost nad 600 let, pregovorna je Metuzalemova: 969 let. Prehrambeni zakon v Genezi sem omenil na začetku tega spisa. Ko so razvozlali biblično kodo, so odkrili, da so tam naštete rastline, ki nosijo semena: ječmenova trava, pšenica, grozdje, dateljni, oljka, figa in granatno jabolko. (Vir: dr. Jeffrey Satinover: “Skrita poslanica Biblije”). Ta seznam je zelo podoben seznamu osmih bioaktivnih sadežev, ki so ga poznali zdravi in dolgo živeči presnojedi eseni (Jezus-Ješua pa je bil tisti, ki je njihovo znanje posplošil in razglasil za splošno veljavno): grozdje, dateljni, oljke, fige, granatno jabolko, marelice, rožiči, in jabolka. V Esenski poslanici miru je tudi zapisan in komentiran naravni elohimski zakon prehranjevanja s sadeži, ki vsebujejo semena.

Po dolgih letih raziskovanj je v petdesetih letih preteklega stoletja zelo zagnani biokemik dr. Krebs iz teh semen, zlasti iz mareličnih, izoliral nov vitamin, katerega je oštevilčil z B17 in ga poimenoval laetrile. V naslednjih letih je prišlo na tisoče ljudi do prepričanja, da je Ernst Krebs našel snov, s katero se da rak popolnoma kontrolirati, in število tistih, ki se temu mnenju pridružujejo, raste iz dneva v dan. (Vir: Joe Vialls: “Laetrile: Another Suppresion Story”).

O tej nič kaj čudežni snovi, ki pa dela čudeže, in o tem, zakaj o njej vemo premalo, pa bomo več zapisali v naslednji številki revije.

WordPress Themes