Category: Sporočam

6 kombiniranih krepilnih vaj za smučarje

Za hitre in natančne smuči niso dovolj le močne stegenske mišice, močni in hitri morajo biti tudi vaše roke in trup. Zato smo za vas pripravili nekaj kombiniranih krepilnih vaj kot popestritev in dopolnitev vaše telesne priprave za odlične zavoje in dolge zimske dni.

Vaje izvajajte po ogrevanju, ne poskušajte jih izvajati neogreti ali celo utrujeni.

Zares učinkovite bodo postale šele takrat, ko jih boste v svoj vadbeni program redno dodajali, jih izvajali v serijah in jih ponovili vsaj 15-krat.

Namenjene so vsem tistim, ki so osnovno pripravo na sneg že opravili, kar pomeni, da so z vadbami postali bolj vzdržljivi, močni, koordinirani in uravnoteženi. Pri vseh vajah je hkrati aktivnih več mišičnih skupin, obenem pa je treba ohranjati ravnotežje in tako izboljšati nadzor nad gibanjem.

1. Polžoga

Smučarski počep na polžogi in z dodatnim bremenom v rokah sodi med ene pogostejših vaj, ki se jih izvaja, da bi izboljšali motorične sposobnosti, saj so do neke mere podobne gibanju na snegu.

Ves čas izvajanja vaje poskušajte ohranjati enakomerno obremenjene noge, prehajanje v počep naj ne bo sunkovito. Dodatno breme, ki ga držite v rokah, naj bo nekje v višini med popkom in prsnimi mišicami.

Ob prehajanju v najnižjo točko potisnite kolena naprej in vstran, trup se v višini pasu odkloni v nasprotno stran od kolen. Roki sta pokrčeni in komolci obrnjeni navzven, lopatici stabilni, ramena spuščena. Pogled usmerite naprej, in ne v tla med noge.

Smučarska vadnica – vaja na polžogi

2. Mala prožna ponjava in obroč

Preden boste vajo izvajali na mali prožni ponjavi, naredite nekaj ponovitev na trdnih tleh.

Pri skoku v obroč, ki ga ves čas držite v rokah, morate biti zelo spretni in hitri ter hkrati ohranjati dobro ravnotežje. Med skoki v obroč in iz njega se izogibajte udarcem s peto ob tla.

Smučarska vadnica – skok skozi obroč

3. TRX

Ker je pomembno, da imate čvrst trup, je naslednja vaja ravno pravšnja za nekoliko drugačne upogibe trupa oziroma trebušnjake.

Roke držijo trakove, so pokrčene v komolcih in v višini prsnih bradavic. Trup je nagnjen nazaj in čvrst, krepitev se izvaja s potiskom boka vstran.

Smučarska vadnica – trx

4. Vaja z lastno težo in klopjo

Opora nog na klopi oziroma drugi višji opori, roke v opori na dlaneh, trup ohranjajte čvrst, brez posedanja ledvenega dela hrbta.

Ob spustu noge dol in vstran hkrati iztegnite roko na nasprotni strani od spuščene noge.

Smučarska vadnica – vaja z lastno težo in klopjo

5. Vaja z lastno težo in lažjimi utežmi okoli gležnjev

Vajo se izvaja v položaju za izpadni korak; ob dvigu trupa in iztegovanju kolena prednje noge z zadnjo naredite upogib kolena zadaj, peta naj potuje proti zadnjici.

Smučarska vadnica – Vaja z lastno težo in lažjimi utežmi okoli gležnja

6. Kinesis

Naprava je sestavljena iz sistema škripčevja in jo, če le imate možnost, preizkusite. Iz čepa na veliki žogi najprej učvrstite položaj trupa, nato izvajajte primik rok v višini prsnih mišic in pred telesom. Komolci so rahlo pokrčeni in obrnjeni navzven.

Smučarska vadnica – kinesis

Če še drži rek, da veliko os pomeni veliko snega, potem se le pripravite na snženo izobilje. Mi pa vam le še zaželimo veliko smučarskih užitkov.

KAKO LAHKO PORABIMO STAR KRUH…

Drobtine: suh kruh vrzite v multipraktik in ga zmeljite. Tako boste vedno imeli pri roki drobtine.

Popečene kruhove kocke: narežite kruh na kocke in jih popecite na olju. Take so odlično nadomestilo jušnim kroglicam ali rezancem.

Kruhova juha: suh kruh lahko uporabite za zgostitev različnih juh, omak in obar.

Nahranite ptice ali sosedove zajčke: kruhove drobtinice privabijo veliko ptic, prav tako pa suh kruh tekne zajcem in konjem.

Kruhova solata: star kruh zmešajte s paradižnikom, solato in ostalo zelenjavo, ter po želji dodajte preliv.

Kruh in mleko za mucke: veliko mačk obožuje poslastico iz mleka in kruha.

Kruhov puding: verjetno ima še kdo babico, ki se spomni, kako so delali v njenem otroštvu puding iz kruha. Zato ne odlašajte in jo vprašajte za recept.

Francoski popečenec: uporabite star kruh za pripravo različnih vrst popečenca.

Ponovno svež: star kruh lahko tudi ponovno ‘oživite’ tako, da ga namočite v vodo in ga nato postavite za 12 minut v pečico, segreto na na 180 stopinj celzija.

KAKO TELOVADI HEIDI KLUM – HR.

Heidin osobni trener David Kirsch pripremio je za nju vrlo učinkovit program, koji je uključivao razne vježbe snage kao i aerobne vježbe. Ishod je bio brz – gubitak kalorija uz vrhunski tonirane mišiće, s naglaskom na mišiće trbuha i stražnjice. Probaj ove dvije vježbe koje je izvodila Heidi Klum.

Iskorači kao sumo borac

Napni trbušne mišiće i stani s nogama razdvojenim u širini ramena. Digni desnu nogu i pomiči je kružno slijeva nadesno. Zamisli da tom nogom u kružnoj kretnji želiš nekoga udariti. Spusti desnu nogu malo više udesno od početnog položaja i odmah čučni. Potom ustani, podigni desnu nogu i izbaci je u desnu stranu, kao da nekoga želiš udariti bočnim udarcem stopalom. Ponovi sve opisano 15 puta svakom nogom.

Hodaj kao čudnovati kljunaš

Uzmi loptu medicinku u obje ruke i podigni je iznad glave s ispruženim rukama. Čučni tako da su ti koljena u liniji s nožnim prstima. Izbaci stražnjicu unatrag što više možeš. U tom se položaju kreći prema naprijed i osjećaj kako ti se naprežu mišići stražnjice i prepona. Hodaj s jednog do drugog kraja sobe. Možeš i natrag, ako je soba mala. Izvodi ovu vježbu triput tjedno. Ako nemaš ugovornu obavezu da uskoro nosiš reviju, ne moraš vježbati jednako naporno kao Heidi.

Komentar Marina Bašića

Marino Bašić, prof. kineziologije i osobni kondicijski trener o dvije vježbe koje prakticira Heidi Klum rekao je: ‘Ovo su dvije odlične vježbe za noge za koje ne treba puno mjesta i rekvizita. Pogađaju mišiće i u dinamičnom i statičkom režimu rada. Oni koji će ih izvoditi neka naprave manje ponavljanja, ako nisu u formi i također neka paze na pravilno izvođenje vježbe. Nekima će zbog manjka fleksibilnosti biti teže izvoditi ove vježbe.’

Jabuka “ubojica” gladi

Heidi pazi i što jede. Ne jede prerađenu hranu, njezin jelovnik obiluje svježim voćem i povrćem te nemasnim bjelančevinama iz puretine i piletine. Česti mali obroci još su jedna taktika s kojima Heidi, kao i mnoge druge estradne zvijezde, smanjuju potrebu za unosom kalorija. Pet obroka dnevno održava nivo glukoze u krvi dovoljno visokim da se ne javi intenzivna glad. Mali su obroci povoljni i utoliko što manje opterećuju probavu. Heidini mali obroci uključuju svježe voće i zeleno lisnato povrće. Jabuke su njezino najubojitije oružje, jer donose vrlo malo kalorija, ali sadrže pektin, tvar koja zavarava mozak šaljući mu informaciju o sitosti. Ne daj da te zavaraju reklame koje je snimila za proizvođače brze hrane, jer ona ne konzumira ništa od toga!

Se je Mednarodni denarni sklad res zmotil?-10.06.2013-Finance-Janez Šušteršič

Tisti, ki so se veselili, da je MDS priznal nespametnost varčevanja in da to napoveduje večje spremembe v pogojih, ki jih bo postavljal državam v programih pomoči, bodo morali priznati, da so poročilo prebrali narobe (oziroma ga sploh niso).

Poročilo Mednarodnega denarnega sklada o učinkih prvega programa pomoči Grčiji je zanimivo branje. Predvsem zato, ker v njem ne boste našli prav veliko tistega, o čemer so domači in tuji mediji poročali, da naj bi v njem pisalo. Recimo, trditev, da naj bi MDS v poročilu priznal, da je bil »prvi reševalni paket trojke neuspešen, ker je trojka podcenila negativni vpliv ukrepov na gospodarstvo«, ki so jo po STA povzeli domači mediji, STA pa jo je najbrž po tujih, je popolna neumnost.

Napačne razlage poročila niso naključne niti nepomembne. So znamenje vse večjega splošnega ogorčenja nad »politiko varčevanja« in dolgotrajnostjo reševanja gospodarske krize. Ustvarjajo navidezno »dejstveno« podlago za popoln obrat ekonomske politike, ki pa bi razmere samo še poslabšal. Poglejmo si torej, kaj je na stvari.

Se je MDS res pokesal zaradi varčevanja?

Nikakor. Na vprašanje, ali bi moralo biti uravnoteženje javnih financ bolj postopno, poročilo povsem nedvoumno odgovarja nikalno. Če bi bilo zmanjšanje primanjkljaja počasnejše, se rast javnega dolga Grčije med trajanjem programa pomoči sploh ne bi ustavila, države območja evra pa bi morale močno povečati znesek finančne pomoči. Prvo je bilo nesprejemljivo iz ekonomskih, drugo pa iz političnih razlogov.

Prav, boste rekli, toda ali je MDS potem vsaj priznal, da bi morali manj varčevati in bolj dvigovati davke? Ne, tudi tega ni storil. Nasprotno, poročilo ugotavlja, da je bila z dvigi davkov dosežena približno polovica zmanjšanja primanjkljaja, in ocenjuje, da je bilo to pretirano, saj je presežni primanjkljaj skoraj v celoti nastal zaradi prehitre rasti izdatkov.

Se je MDS pokesal zaradi recesije v Grčiji?

Tudi to ne. Poročilo priznava, da so bile napovedi gospodarske rasti preveč optimistične, ker niso dovolj upoštevale negativnega učinka ukrepov za zmanjševanja primanjkljaja in ker so pričakovale hiter pozitiven učinek strukturnih reform. Vendar hkrati tudi opozarja, da za velik upad bruto domačega proizvoda niso krivi samo proračunski ukrepi, ampak vsaj toliko tudi neizvedene reforme za povečanje konkurenčnosti, politična in družbena nestabilnost ter izjave o možnem izstopu ali izključitvi Grčije z območja evra.

Ne glede na vzroke poročilo ugotavlja, da je bila huda recesija neizogibna. Če bi Grčija namesto strinjanja z varčevalnimi ukrepi, ki so ji omogočili pridobitev mednarodne pomoči, raje razglasila bankrot, bi bile posledice samo še hujše. Ker ji ne bi nihče več posodil denarja, bi prišlo do bega kapitala iz države, proračun pa bi čez noč postal prisilno uravnotežen s še slabšimi posledicami za gospodarstvo.

Katere napake je MDS potem sploh priznal?

Glavna napaka, ki jo poročilo priznava, je podcenjevanje politične ekonomije. Preveč so se zanašali na politično podporo za reforme v Grčiji in preveč zaupali v sposobnost grške državne uprave, da ukrepe dejansko izpelje. Pri oblikovanju ukrepov so zanemarili, da bi bili bolj sprejemljivi, če bi bilo njihovo breme bolj enakomerno porazdeljeno po celotni družbi.

Vendar enakomerna porazdelitev bremen v očeh MDS ne pomeni uvajanja višjih davčnih stopenj, dodatnega obremenjevanja podjetnikov in podobnega, kar počnemo tudi pri nas. Namesto višjih davkov govorijo samo o tem, da bi morala biti davčna uprava sposobna ljudem z večjimi dohodki preprečiti izogibanje davkom. Pravičnost pa vidijo predvsem v razmerju med javnim in zasebnim sektorjem – v javnem sektorju in javnih podjetjih bi morali odpustiti precej več ljudi, tako, kot so jih v zasebnem, v zasebnem pa občutno bolj znižati plače, tako, kot so jih javnim uslužbencem.

MDS priznava tudi zelo prožno uporabo in spreminjanje svojih notranjih pravil, zato da so sploh lahko sodelovali pri programu pomoči. To upravičuje z nevarnostjo širitve krize v druge evrske države in z veliko škodo, ki bi nastala, če bi se pravil strogo držali.

In katere napake MDS očita drugim?

Ključni razlog za neuspeh prvega programa pomoči MDS vidi v tem, da se ni že takoj na začetku izpeljalo prestrukturiranje grškega dolga. Se pravi približno to, kar je bilo narejeno dve leti pozneje, ko so bili zasebni imetniki grških državnih obveznic politično in tudi ekonomsko prisiljeni odpisati velik delež dolga. Če bi to naredili že na začetku, bi imela proračunska politika nekaj več manevrskega prostora.

Vendar pa MDS krivde za to ne vidi pri sebi, saj je prestrukturiranje dolga standardni del njegovih programov, temveč pri državah evroobmočja, ki so se temu dolgo upirale. Politično zaradi nasprotovanja domačih javnosti, ekonomsko pa predvsem zaradi dodatnih potreb po financiranju izgub v grških in domačih bankah, ki bi zaradi tega nastale, ne da bi že obstajal evropski stabilnostni mehanizem, ki bi danes morda lahko zagotovil potrebni denar.

Poročilo tudi zelo odkritosrčno poroča o težavnosti sodelovanja med institucijami trojke in sprotnega političnega usklajevanja z državami evroobmočja. Evropski komisiji in Evropski centralni banki očita, da so se hoteli enakovredno ukvarjati z zadevami, s katerimi ima MDS bistveno več izkušenj in znanja. Zaradi tega (in ne zaradi domnevne kritike varčevalne politike) je poročilo spodbudilo buren uradni odziv evropske komisije.

Kdo se torej lahko veseli poročila MDS?

Pravzaprav nihče. Tisti, ki so se veselili, da je MDS priznal nespametnost varčevanja in da to napoveduje večje spremembe v pogojih, ki jih bo postavljal državam v programih pomoči, bodo morali priznati, da so poročilo prebrali narobe (oziroma ga sploh niso). Ugotovitev poročila, da kljub nekaterim napačnim ocenam ukrepi, ki jih je izvedla Grčija, ne bi mogli biti bistveno drugačni, pa bi morala biti razočaranje tudi za tiste, ki se z osnovno logiko poročila v glavnem strinjajo. Še enkrat se je namreč pokazalo, da je odkritosrčnost v zvezi z omejenostjo lastnega znanja sicer lepa lastnost, ki pa seveda povsem logično pomeni tudi to, da v rokavu nihče ne skriva drugačnih receptov, s katerimi bi krizo lahko prebrodili precej hitreje in udobneje.

Poročilo MDS je dosegljivo na: http://www.imf.org/external/pubs/cat/longres.aspx?sk=40639.0

Dr. Janez Šušteršič je ekonomist in nekdanji finančni minister.

Presni jabolčni zavitek

Če smo sladkosnedi, a bi radi hkrati poskrbeli za bolj zdravo prehranjevanje in vitko linijo, je odličen način, kako si pomagati zadovoljiti svoja sladka hrepenenja, ta, da se naučimo priprave presnih sladic!

Sadje vsebuje veliko balastnih snovi, ki so pomembne za prebavo, ter vitamina C, A, betakarotene in nekatere vitamine skupine B.

Spomladi pogosto začenjamo razmišljati, da bi bilo dobro korenito spremeniti svoje prehranjevalne navade, jesti bolj zdravo, se razstrupiti, shujšati kakšen kilogram ipd.

Da bomo lahko pri novih odločitvah vztrajali in se ne bomo počutili prikrajšane, moramo poskrbeti za to, da bo naša prehrana sicer zdrava, a še vedno bogatih in izvrstnih okusov.

Zdrave presne sladice

Presne sladice so sladke dobrote, ki so pripravljene brez kakršnega koli kuhanja ali pečenja. V nasprotju z navadnimi sladicami presne sladice ne vsebujejo moke, sladkorja, jajc, masla oziroma margarine, umetnih dodatkov ipd. Poleg vsega pa so neredko celo veliko boljšega okusa, kot so navadne sladice, in prepričajo še tako zahtevnega gurmana!

Presne sladice lahko brez težav in ‘sladkotožja’ zamenjamo za navadne sladice, saj lahko tako pripravimo praktično karkoli: torte, čokolado, piškote, zavitke, bombone, pudinge, sladolede, gibanico, energijske ploščice, prelive, smetano itd. Poleg tega pa se nam še ni treba obremenjevati s tem, da se bomo zredili, si nakopali zdravstvene težave ipd.

Ko se enkrat naučimo priprave presnih sladic, se nam vrata v ta čudoviti, slastni svet na stežaj odprejo in lahko začnemo ustvarjati vedno nove umetnije.

Po mojih izkušnjah se po nekaj urah, ko se naučimo osnovnih skrivnosti, v pripravi presnih sladic zelo dobro znajdejo tudi tisti, ki niso čisto nič vešči kuhanja.

Ne samo to – še vsakega smo nad temi sladicami tako navdušili, da jih je z največjim veseljem nemudoma zamenjal z navadnimi in jih seveda začel pripravljati sam.

Presni jabolčni zavitek

Sestavine za zavitek:

2 skodelici mandljev
pest namočenih datljev
3 velika naribana jabolka (ali še kakšno več)
pest namočenih rozin
limonin sok
cimet

Sestavine za omako:

2 zreli banani
1 pomaranča
po želji malce naravnega sladila ali nekaj namočenih datljev
malce vanilje

Navodila:

Mandlje zmeljemo v mlinčku za kavo, datlje pa zmešamo v mešalniku. Oboje stresemo skupaj, dobro premešamo in pregnetemo v testo. Če je masa premokra, dodamo še nekaj mandljev, če je presuha, dodamo malce vode.

Testo razvaljamo po peki papirju in potresemo z nastrganimi jabolki, rozinami, cimetom ter pokapamo z limoninim sokom.

Testo na tesno zvijemo v zavitek in si pri tem pomagamo s peki papirjem. Po želji potresemo s kokosovo moko in okrasimo z jagodami goji.

Sestavine za omako zmešamo v mešalniku in jo polijemo po jabolčnem zavitku.

Naše misli ustvarjajo našo realnost

Zamislim si torej:

… da se zavedam, kam pošiljam svojo miselno energijo (v samoobtoževanje, kritiko, nemoč – ali v samozaupanje, notranjo moč, pozitivno vizijo)

… moj odnos s partnerjem je globok in harmoničen

… odnosi v družini so zreli, iskreni, spoštljivi in enakopravni

… svoj notranji glas slišim jasno in mu zaupam

… svoje misli, čustva in občutke znam sporočati suvereno, ljubeče in konstruktivno

… situacije, na katere sem se včasih odzvala z jezo, me sedaj nasmejijo

… sprejemam se in sporočam svojo resnico svetu

… konflikte rešujem konstruktivno, v dobro vseh vpletenih

… v pogovoru s sočlovekom sem zares prisotna, povezana s sogovornikom ustvarjam nekaj novega

… znam se nasmejati sama sebi in gledati na situacijo z višje perspektive.

Neprijetnim presenečenjem s poračunom elektrike se lahko izognete, (M.R.)

Vas je že presenetil velik znesek na poračunu porabe elektrike ali pa ste ugotovili, da ste preko leta plačevali previsoke račune? Tem težavam se lahko izognete tako, da svojemu dobavitelju elektrike sproti sporočate dejansko porabo, a morate biti previdni, ker vas tudi to lahko stane.

Večina gospodinjstev v Sloveniji porabo elektrike plačuje v pavšalnih zneskih, enkrat letno pa vsako gospodinjstvo dobi še poračun, ki je odraz dejanskega stanja porabe. Pogosto se zgodi, da so zneski poračunov visoki, Zveza potrošnikov Slovenije pa opozarja, da je mogoče elektriko plačevati tudi glede na dejansko porabo.

Pri pavšalnem načinu plačevanja je znesek na položnici določen na podlagi povprečne porabe v preteklem obdobju. Med letom je tako znesek praktično vsak mesec enak, odstopanja pa so le posledica števila dni v mesecu. Za gospodinjstva, ki ves čas porabijo približno enako količino elektrike, je tak način obračunavanja elektrike ustrezen.

Vse pa se spremeni, če se med letom poraba elektrike poveča ali zmanjša. Pri poračunu elektrike lahko doživite neprijetno presenečenje – visok znesek doplačila ali pa preplačila, kar pomeni, da ste med letom plačevali preveč in s tem brezobrestno kreditirali dobavitelja, opozarjajo na ZPS.

Temu se je mogoče izogniti tako, da dobavitelju vsak mesec posebej sporočite stanje števca. To lahko storite prek spleta, s pomočjo mobilne aplikacije, po elektronski pošti, po telefonu, telefonskem odzivniku ali faksu.

Vendar pa je pri tem treba biti previden, saj nekateri dobavitelji nekatere načine sporočanja dodatno zaračunajo. Tako lahko pri nekaterih operaterjih sporočanje prek telefona stane tudi več kot dva evra, dodaja ZPS. Pri vseh operaterjih pa je sporočanje stanja prek spleta brezplačno.

Pri večini dobaviteljev je stanje števca treba sporočiti do 10. ali 15. v mesecu, tisti, ki elektriko plačujejo prek trajnega naloga, pa imajo čas do 3. ali 5. v mesecu. Treba je sporočiti številko merilnega mesta, ki jo najdete na računu za elektriko, stanje porabe pri višji in nižji tarifi ali enotni tarifi. Če stanje oddajate prek spleta ali mobilne aplikacije, pa je treba imeti tudi uporabniško ime in geslo, pojasnjujejo na zvezi.

IDEALNI SPLETNI EKOSISTEM – kako pospešiti prodajo preko interneta

NEKAJ JE TREBA SPREMENITI – SEBE! hrvaško

Žaljenje i samosažaljenje ne pomažu nikome, a kočnica su uspjehu

Dragi moj Ti, oduvijek sam bio osoba koja je teško podnosila samosažaljenje i žaljenje drugih na sve i svašta, te nesebično dijeljenje negativnih misli i osjećaja sa svima koji se nekom (ne)srećom nađu u blizini. Pritom mislim isključivo na ljude koji se žale, redovito izvještavaju o vlastitim problemima, ali jednako uporno odbijaju svaku pomoć ili savjet kao da im je njihova patnja nekako smisao sam po sebi

Nisam siguran je li ta moja osobina produkt nenamjernog utjecaja nekih meni bliskih ljudi koji su mi redovito ponavljali od kuda su došli i što su sve postigli svojim radom, te kako je njima bilo teško, a ja imam sve. Dok su mi naravno u isto vrijeme objašnjavali kako je to romantično vrijeme neimaštine, bijede i gladi zapravo bilo puno bolje vrijeme nego ovo danas, gdje ljudi samo sjede pred kompjuterima.

Od prijezira prema samosažaljenju do mentalne čvrstoće

Možda sam s vremenom stvorio psihofizičku odbojnost prema samosažaljenju upravo iz tog razloga, pa svoju mentalnu čvrstoću ( i nažalost nevoljko traženje pomoći za bilo što) mogu zahvaliti njima. S druge strane, moguće je ipak da se radi o godinama bavljenja sportom i suradnje s trenerima i u nešto manjoj mjeri pedagozima koji su jasno i glasno osuđivali bilo kakvo žaljenje na treningu koristeći svoje stručno znanje i bogatstvo rječnika vrlo temeljito i darežljivo.

Vjerujem da sam iz tog iskustva izvukao mnogo, a ponajviše vrlo nizak prag tolerancije na rečenice: ne mogu, teško mi je i ne da mi se. Sarkazam na stranu, istina je da je sve navedeno imalo (ja vjerujem) pozitivan utjecaj na mene. Istina je također da doista ne volim slušati te obeshrabrujuće rečenice, jer one djeluju poražavajuće i ograničavajuće na svakog pojedinca koji ih izgovori. Vjerujem da ako samo pokušaš izgovoriti “ne mogu i teško mi je” nekoliko puta, uz prateću gestikulaciju slijeganja ramena i pogleda prema dolje, uskoro ćeš osjetiti pravi teret na leđima. Nastaviš li to govoriti, moguće je da ćeš čak odustati i od traženja pomoći, te jednostavno odustati od bilo kakvog izazova na svom putu izgubljen u beznađu.

Kad si nervozan odglumi mirnoću

Jasno mi je da to možda nije idealna postavka za psihologa, pa sam valjda iz tog razloga svoju profesionalnu karijeru malo više okrenuo u smjeru sporta gdje ljudi toleriraju moje žestoke kritike obeshrabrujućeg ponašanja i govora, te prepoznaju istinu i dobronamjernost u pozadini ponekada grubih riječi poticaja. Najčešće se ponašamo onako kako se osjećamo. Kada smo umorni spavamo, kada smo tužni plačemo, kada smo sretni smijemo se. Što bi bilo kada bi stvari okrenuli u drugom smjeru. Želiš li se osjećati sretno, smiješi se i nasmijavaj druge. Kada si umoran od radnog dana, odluči se osjećati super i odi trčati ili voziti bicikl. Kada si nervozan, odglumi mirnoću i stabilnost. U sportu to zovemo “make it, or fake it”. I znaš što, to funkcionira!

Osmjeh u teškim trenucima čini čuda

Bilo kako bilo, naučio sam nekoliko važnih stvari. Žaljenje i samosažaljenje ne pomaže nikome, a šteti mnogima. Jednako tako, djeluje obeshrabrujuće na sve one koji se njime koriste i vrlo često je osnovna kočnica za postizanje ciljeva. Ako si odlučio pokrenuti se i učiniti životnu promjenu, ona podrazumijeva akciju i orijentaciju na zadatak i put koji je pred tobom. Takve promjene su teške, jer jednostavno ne bi bile toliko interesantne i poželjne da su jednostavne i lako dostižne, zapravo postale bi normativ.

Ako na treningu koristiš negativne i obeshrabrujuće misli u teškim trenucima (poput ne mogu, teško mi je i ne da mi se), vrlo je vjerojatno da ćeš svoje proročanstvo i ostvariti. Ako se ponašaš i govoriš da možeš, želiš i jedva čekaš, tada ćeš se osjećati spremnije za suočavanje s izazovom. Osmjeh u teškim trenucima čini čuda pa iako ne može promijeniti okolnosti, može promijeniti tvoj doživljaj okolnosti i tvoj odnos prema njima. Zato, ponašaj se i govori onako kako se želiš osjećati.

Ako misliš da si neuspješan, posjeti se ovdje da mali neuspjesi vode do velikog uspjeha.

Vlada z eno nogo že na poti v brezno

Avtor: Marjeta Kralj
8. maj 2013

Krizni davek bo prizadel predvidoma vse, ki imajo mesečne dohodke višje od 622 evrov. Glede na izkušnje iz tujine bi se na račun novih davkov število brezposelnih lahko povečalo za 10 do 20 tisoč. Umar napoveduje, da bo dvig DDV povsem izničil napovedano gospodarsko rast v letu 2014.

Vsak posameznik s povprečno mesečno plačo, ki je po zadnjih statističnih podatkih za mesec februar znašala 982,68 evra neto, bo samo v okviru protikriznega davka državi pomagal reševati javne finance s skoraj 118 evri dodatnega denarja na leto ali 9,83 evra na mesec (1 odstotek plače).

Medtem ko naj bi protikrizni davek zaobšel tiste, ki na mesec zaslužijo manj kot 622 evrov neto, smo na osnovi štiristopenjske dohodninske lestvice za letošnje leto in na osnovi doslej znanih informacij o protikriznem davku tudi izračunali, da bi tisti v tretjem davčnem razredu, ki zaslužijo najmanj 1581 evrov neto na mesec, morali plačati najmanj dodatnih 379,44 evra na leto ali vsaj 31,62 evra na mesec (2 odstotka plače). Tisti v najvišjem davčnem razredu, ki na mesec zaslužijo najmanj 5910 evrov neto, bi za protikrizni davek državi odšteli najmanj 2127,6 evra na leto ali vsaj 177,3 evra svojega mesečnega dohodka (3 odstotke plače), začenši s 1. julijem letos.

10 do 20 tisoč dodatnih brezposelnih

Večina delovno aktivnega prebivalstva bi po izračunih vlade Alenke Bratušek državno blagajno na letni ravni oplemenitila s 300 milijoni evrov dodatnega denarja. Če državni zbor jutri potrdi osnutek programa stabilnosti, ki ga je vlada v ponedeljek predstavila koalicijskim partnerjem, danes pa ga bodo spoznali še socialni partnerji in opozicijske stranke, si vlada po informacijah, ki so pricurljale v javnost, obeta še dodatnih 250 milijonov evrov na leto iz naslova povišanega davka na dodano vrednost (DDV). Splošno stopnjo DDV namerava z letom 2014 povišati za dve odstotni točki, z 20 na 22 odstotkov, znižano pa z 8,5 na 9,5 odstotka.

Toda v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) svarijo pred grožnjo, da so načrtovani prilivi v proračun povsem nerealni, saj napovedani novi davki predstavljajo coklo razvojnemu zagonu in lahko ob že tako pešajoči potrošnji v državi sprožijo novo spiralo varčevanja. V komentarjih, kakšne posledice bosta na trg dela, potrošnjo in gospodarsko aktivnost imela protikrizni davek in nato še povišanje DDV, so ekonomisti skopi. Tako dr. Mitja Čok kot dr. Vasja Rant (oba z ljubljanske ekonomske fakultete) sta podobno opozorila, da so »za tovrstne komentarje potrebni izračuni na podlagi konkretnih številk, vse drugo so lahko zgolj pavšalne ocene«. Da je o konkretnih učinkih vladnih ukrepov težko govoriti, meni tudi ekonomist dr. Janez Malačič, saj »tudi sami ukrepi niso bili zasnovani na ekonometričnih študijah«.

Politika je preveč popuščala posameznim interesom

Zato pa je na osnovi izkušenj držav, ki so take in podobne ukrepe že sprejemale, dr. Malačič ocenil, da se bo zaradi predlaganih ukrepov vlade število zaposlenih v tem in prihodnjem letu najverjetneje še dodatno znižalo za 10 do 20 tisoč. Da bo prišlo do povečevanja brezposelnosti, saj bo protikrizni davek neposredno in občutno povišal že tako visoke stroške dela, s tem pa občutno poslabšal konkurenčno sposobnost slovenskih podjetij, je poudaril tudi izvršni direktor Hidrie Iztok Seljak. »To bo še posebno prizadelo izvoznike, ki predstavljamo ključno zdravo jedro slovenske ekonomije,« je opozoril.

Dr. Malačič je zatrdil, da po implicitnem davku na delo Slovenija po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2011 ne odstopa bistveno od povprečja EU in evrskega območja. Le implicitni davek na potrošnjo je pri nas nekoliko višji od evropskega povprečja, medtem ko je implicitni davek na kapital opazno nižji od povprečja evrskega območja. Ključni problem na trgu dela pri nas, ki so ga spregledale vse slovenske vlade v zadnjih 15 letih, je po njegovih besedah neusklajenost med stroški dela (tudi plačami) in produktivnostjo, ki je naraščala mnogo počasneje kot plače. »To ne pomeni, da so plače absolutno previsoke, in tudi ne, da se da z njimi zlahka živeti. To pomeni, da se je preveč popuščalo številnim pritiskom v smeri povečevanja plač, od sindikatov, poklicnih in drugih cehov in interesnih skupin pa vse do neuspešnih direktorjev podjetij v državni lasti,« je opozoril dr. Malačič.

Pri tem je dr. Janez Malačič kot problematično med drugim izpostavil minimalno plačo, ki se je v letu 2010, »najbolj neprimernem času hude krize, močno povečala in izdatno prispevala k zmanjšanju zaposlenosti«. Leta 2011 je tako znašala 47,1 odstotka povprečne plače, medtem ko je povprečje EU (glede na znane podatke) ležalo pri 38,3 odstotka. Prav tako problematična je po besedah dr. Malačiča pri nas izjemno visoka obdavčenost izobraženih delavcev, kot so recimo inženirji ali zdravniki, ki jih bo protikrizni davek še dodatno prizadel, po mnenju GZS celo najbolj, zato je pričakovati njihovo množično odhajanje v tujino. Dohodninska lestvica je namreč sestavljena tako, da posameznik že s povprečno plačo pade v tretji najvišji dohodninski razred (od štirih), ki pa bo tudi v okviru protikriznega davka bolj obdavčen kot razred pred njim (za eno odstotno točko). Je pa treba pri tem treba poudariti, da namerava vlada dohodninsko lestvico še pred uvedbo protikriznega davka nekoliko preoblikovati.

Dvig DDV bo izničil gospodarsko rast

Prav zmanjševanje kupne moči prebivalstva z uvajanjem protikriznega davka in poviševanjem DDV, ki bo vodilo v zmanjšanje potrošnje, bo še dodatno prizadelo slovensko gospodarstvo, s tem pa tudi predvideni pozitivni priliv v državni proračun spremenilo v negativnega, je opozoril Seljak. In dodal, da bo »splošen dvig cen relativno najbolj prizadel prebivalstvo z najnižjimi dohodki, kar je glede na trenutno socialno stanje v Sloveniji povsem neprimerno«. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je na podlagi simulacijskega modela izračunal, da bi samo dvig DDV pravzaprav izničil napovedano gospodarsko rast v letu 2014 (v pomladanski napovedi Umarja je rast BDP v letu 2014 ocenjena na 0,2 odstotka, dvig DDV pa bi to rast zmanjšal za okoli 0,2 do 0,3 odstotne točke). Ob tem so na Umarju opozorili, da bi se glede na modelske simulacije gospodarska slika najbolj poslabšala v primeru, če ne bi sprejeli nobenih ukrepov za uravnoteženje javnih financ. »V tem primeru bi proračunski primanjkljaj narasel do te mere, da ga ne bi bilo mogoče več financirati s pomočjo tujih trgov,« so zapisali.

Glede na zaostrene ekonomske razmere, že večletno padanje razpoložljivega dohodka prebivalcev in pričakovanja, da se bo v prihodnjih letih to še nadaljevalo, na Umarju tudi pričakujejo, da gospodarstvo dviga DDV ne bo v celoti prelilo v višje cene proizvodov in storitev. Ob predpostavki polovičnega prenosa povišanega DDV na cene bi tako inflacija v letu 2014 dodatno poskočila za približno 0,6 odstotne točke. Pri tem je že po prvih odmevih jasno, da skoki cen ne bi bili na vseh področjih enako veliki. Tako je na primer Ladislav Jaki z novomeške komunale povedal, da podjetje nima več notranjih rezerv in bi povišanje DDV za komunalne storitve z 8,5 odstotka na 9,5 odstotka v celoti preneslo na uporabnike. »Za štiričlansko družino, ki za komunalne storitve brez čiščenja in odvajanja odpadnih komunalnih voda plačuje povprečnih 26 evrov na mesec, bi to pomenilo za okoli 0,26 evra višjo mesečno položnico. Družina, ki plačuje tudi kanalščino in odvajanje, pa bi namesto povprečnih 45 evrov plačevala še 45 centov več.« Na drugi strani je direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek zatrdil, da zaradi napovedanih novih davkov naslednje leto ne bodo dodatno dražili festivalskih vstopnic, saj na »vstopnice tako ali tako ni davka«.

O pravih problemih niti črke

Protikriznim davkom se prebivalci Slovenije očitno ne bodo mogli izogniti, pravi dr. Malačič. »Toda primerno bi bilo na volitvah kaznovati politike, ki niso sposobni kakovostno opravljati dela, za katera se tako zagnano in nekritično potegujejo, če jim že ne moremo zaračunati stroškov napak, ki so jih zagrešili v preteklih letih in desetletjih,« dodaja. Kot je še dejal, se naši »veliki problemi na področju obdavčenja veliko bolj skrivajo v zelo razširjeni sivi ekonomiji, v neprijavljenem delu (na črno), še vedno tudi v študentskem delu in še v nekaterih drugih oblikah izogibanja davkom vključno s kriminalom in prenašanjem sredstev v davčne oaze. Na teh področjih v vladnem paketu ni praktično nobenih ukrepov.« Tako kot nacionalni reformni program in koalicijska pogodba ne rešujeta ključnega problema slovenskega političnega in poslovnega življenja, to je korupcija v svoji najhujši obliki, v obliki sistemske korupcije, je opozoril sociolog dr. Urban Vehovar z Univerze na Primorskem. »Dokler to ne bo rešeno in dokler ne bo vlada tega začela reševati prioritetno, so vsi njeni ukrepi popolnoma nesmiselni, saj na popolnoma gnilem temelju ne morete graditi,« je poudaril.

So pa načrtovani novi davki, še posebej dvig DDV, že sprožili polemike ne le v parlamentarni opoziciji, temveč tudi v sami koaliciji. Koalicijskima strankama SD in DL je sporen zlasti dvig znižane stopnje DDV, zato napovedujejo, da bodo storili vse, da državi davka na dodano vrednost ne bo treba poviševati.

»DDV je eden zadnjih ukrepov, ne prvi, saj bo pomenil manjšo porabo in s tem manjši priliv davkov v državno blagajno,« je prepričan tudi Franc Bogovič, prvak SLS, ki za vladne ukrepe, zapisane v osnutku programa za stabilizacijo, ugotavlja: »Uničujejo slovensko gospodarstvo, delavca, obrtnika, podjetnika in kmeta. Torej vse tiste, ki so v preteklosti že plačali najvišjo ceno krize.« Kritičen je tudi Andrej Vizjak iz SDS: »Predlog protikriznih ukrepov je neuravnotežen. Bistveno več govori o novih obremenitvah gospodarstva in ljudi, ki ustvarjajo, ne pa o zniževanju stroškov, zlasti neproduktivnih odhodkov države, o racionalizaciji državnega sektorja. Vsi predvideni ukrepi dušijo gospodarsko aktivnost. To je napačna pot.«

Vrag jemlje šalo

Drži, da v evropski komisiji narašča zaskrbljenost, da notranji spori ovirajo sposobnost države, da reši bančni sektor in se izogne prošnji za mednarodno pomoč, je ponedeljkovo pisanje britanskega časnika Financial Times za Dnevnik potrdil dobro obveščeni vir v Bruslju. Potrdil je tudi, je v ospredju pozornosti nesodelovanje med slovenskim finančnim ministrstvom in centralno banko, ki je odgovorna za nadzor finančnega sektorja in naj bi ovirala napore nove vlade za očiščenje. Čeprav je Simon O’Connor, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna včeraj zanikal, da bi potekali kakršni koli pogovori o programu pomoči za Slovenijo, je naš vir opozoril, da komisija ne »bo govorila na pamet«, ampak bo najprej pozorno preučila, kaj je zapisano v programu stabilnosti in reformnem načrtu ter kdaj in kako naj bi vse to uresničili, šele nato bo ukrepala. Enako je O’Connor opozoril, da bo komisija priporočila za ukrepanje predstavila 29. maja, ko bo odločila tudi o morebitni sprožitvi postopka proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. »Skrajni čas je, da se politika loti dela in namesto govorjenja tudi nekaj naredi, kajti časa nam zmanjkuje,« je poudaril naš vir.

9,83 evra na mesec bo moral vsak posameznik s povprečno mesečno plačo, ki je februarja znašala 982,68 evra neto, v okviru protikriznega davka državi plačati državi.

WordPress Themes