Category: Sporočam

ZA VSAK SLUČAJ, ČE SE MENI ZGODI, DA POZABIM KAJ PRIJAVITI ALI PLAČATI DO ROKA

Cerar prijavil svoje premoženje. Poglejte, kaj in koliko ima

Objavljeno: 11.09.2014

Mandatar Miro Cerar in poslanec Ivan Prelog sta obrazec vendarle izpolnila, oba pa obžalujeta, da tega nista storila v roku.

LJUBLJANA – Predsednik SMC in mandatar Miro Cerar ter poslanec SMC Ivan Prelog sta Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) danes posredovala izpolnjena obrazca za prijavo premoženjskega stanja, so sporočili iz stranke. Na spletni strani SMC so oba obrazca tudi javno objavili, najdete pa ju lahko tudi v priponkah spodaj.

Najverjetneje ju čaka zgolj opomin

Funkcionarji, ki so funkcijo nastopili z letošnjimi državnozborskimi volitvami, so KPK morali do 1. septembra oddati poročilo o svojem premoženjskem stanju. V zakonsko določenem roku te obveznosti nista izpolnila le Prelog in Cerar, ki je bil pred izvolitvijo za mandatarja na volitvah izvoljen za poslanca.

KPK je oba obvestil, da podatkov nista oddala, podatke pa sta morala posredovati najpozneje v 30 dneh od prejema obvestila. Ker sta torej svojo obveznost izpolnila, bo to olajševalna okoliščina in jima bo najverjetneje izrečen zgolj opomin, sicer pa bi ju čakalo od 400 do 1200 evrov globe, je v sredo pojasnil predsednik KPK Boris Štefanec.

Oba obžalujeta

Cerar in Prelog sta sicer že v sredo izrazila obžalovanje, da komisiji nista v roku predložila uradnega obrazca o premoženjskem stanju, hkrati pa napovedala, da bosta to storila najpozneje do danes.

BOŽIJE ČUDO: Ovo je najbolji prirodni lek za bolove u kičmi!

BOŽIJE ČUDO: Ovo je najbolji prirodni lek za bolove u kičmi!

Kičma i bolovi: Slučajno se nadjem u društvu gdje se pričalo o zdravlju.
Pričalo se o problemu sa kičmom i bolom u nozi. Jedna starija gospodja daje savjet drugoj.
Kaže uzmi šaku plave gline i zamijesi kao hljeb sa sirčetom, ako je jako onda ga razblaži malo s vodom.
U to ide nekoliko vrhova koprive koji se prvo isitne ili samelju.
Kada je sve gotovo stavi se smjesa na krpu i najlon.
Bolno mjesto se namaže maslinovim uljem i stavi se ona obloga. Tako sedam dana i bol iz noge će prestati.
Da glina ima ljekovita svojstva te da potiče obrambene mehanizme organizma zna se već jako dugo: bolesne ili ozlijeđene životinje, primjerice, oduvijek bi tražile zemlju koja sadrži glinu da u nju ‘zakopaju’ bolni dio tijela i uvijek bi je nepogrešivo našle.
Danas ljekovitu moć gline priznaje i medicina jer je poznato da glina sadrži mnoge mineralne soli i oligoelemente, zatim aluminij, kalij, silicij, kalcij, natrij, željezo, srebro, magnezij bakar i olovo.
Glina pomaže u zarastanju rana, eliminira nečistoće iz tkiva, krvi i limfe, povećava smanjenu radioaktivnost u organizmu, a apsorbira preveliku, tako da se posebno preporučuje nakon ili između zračenja mazati na oboljelo mjesto.
Glina pomaže kod mnogih bolesti: anemije, bolesti dišnih putova, arterioskleroze, crijevnih oboljenja, trovanja, čira, viška želučane kiseline, promjena na koži, opadanja kose, bolnih menstruacija, a možete je uzimati i ako nemate posebnih zdravstvenih problema, za čišćenje organizma ili podizanje energije.
Isprobajte: Glina kao oblog primjenjuje se tako da je pomiješate s destiliranom vodom, napravite od nje srednje gustu pastu koju nanosite na bolno mjesto. Važno je napomenuti da se glina ne smije spravljati u metalnim posudama ili miješati metalnom žlicom. U dodiru s metalom mijenja svojstva.
Ako imate problema s koljenima ili kralježnicom, budite uporni. Osim ‘izvlačenja’ boli, glina ima i nevjerojatnu moć obnavljanja hrskavice pa bi vam mogla pomoći i kod bolesti za koje vam liječnici preporučuju operaciju ili od kojih su digli ruke. U tom slučaju budite strpljivi i glinu mažite barem nekoliko mjeseci.
Kako se glina pije: Jednu žličicu (plastičnu ili drvenu) gline zamutite u staklenoj čaši u 1,5 dl obične vode i ostavite da odstoji preko noći. Glina se uvijek pije ujutro, na tašte.
Prvi tjedan ujutro popijete samo vodu, a talog od gline ostavite na dnu čaše.
Drugi tjedan ujutro promiješate talog u vodi i pustite da malo odstoji, a onda popijete tu srednje mutnu vodu, a glinu koja se slegnula na dnu čaše ostavite.
Treći tjedan ujutro promiješate glineni talog i vodu i odmah popijete sve.
Vrlo brzo primijetit ćete blagotvorne učinke, a i oni koji nemaju nikakve tegobe, osjetit će da se organizam očistio, da im je koža čistija i sjajnija, da imaju više energije.
I ne bojte se, glina ne ostavlja nikakav talog u tijelu ili crijevima, a nekada su se davno i vojnici oboljeli od tifusa, dizenterije i raznih infekcija liječili pijenjem rastvora gline. Nabaviti je možete u trgovinama zdrave hrane i biljnim ljekarnama, samo morate napomenuti da trebate glinu za pijenje, ona za obloge je malo krupnija.
Maska za lice: 2-3 plastične ili drvene žličice pomiješajte s nekoliko kapi limunova soka i negazirane mineralne vode da se dobije homogena smjesa. U smjesu možete dodati bademovo ulje, kantarion ili maslinovo ulje. Masku nanesite na lice i držite do pola sata. Umijte se i nanesite hidratantnu kremu. Glina smiruje upale kože, liječi akne, poboljšava formiranje kolagena i elastina, pomlađuje i osvježava kožu.
I za kraj: Kod konkretnih tegoba, i oblozi i maske učinkovitiji su ako se glina istodobno uzima i oralno.

10 Foods to Fight Candida

Coconut oil

Coconut oil naturally contains a fatty acid, called caprylic acid. This anti-fungal interferes with Candida growth and replication by poking holes in the walls of the yeast cells, causing them to die off.

Garlic

Garlic contains allicin, a sulphur-containing compound with natural antifungal properties, specific to Candida. When eaten raw, this little food is one of the best antifungals around.

**Apple Cider Vinegar

Apple cider vinegar is the one type of vinegar allowed on a Candida diet. Research on apple cider vinegar is limited, but it appears to contain enzymes that help break down Candida.

Cruciferous Vegetables

Cruciferous vegetables, such as broccoli, Brussels sprouts, arugula, cabbage, and radishes, contain isothiocyanates, the sulphur- and nitrogen-containing compounds that attack Candida.

Ginger

Ginger contains gingerols and shogaols, the anti-inflammatory and anti-fungal components of the ginger root. While ginger is not the most powerful antifungal of the group, it does provide significant liver support while your body is detoxifying the Candida overgrowth.

Olive Oil

Olive, flax, avocado, and primrose oils contain polyphenols, which are antioxidants that can help your body fight Candida.

Cloves

Cloves naturally contain eugenol, a powerful essential oil and extremely effective antifungal when taken internally. Clove oil can also be effective as a topical aid for fungal infections of the toe and fingernails.

Cinnamon

Cinnamon is an anti-inflammatory spice with added anti-fungal properties. Similar to caprylic acid, it appears to damage yeast cells, causing them to denature and eventually die off. Cinnamon appears to be beneficial in the treatment of Candida, H. pylori, and even head lice, but it should not be used while pregnant or in the presence of a stomach or intestinal ulcer.

Wild Salmon

Wild Salmon is an excellent source of omega-3 fatty acids, which are also known to fight fungal infections.

Lemon Juice

The essential oil of lemons contains mild anti-fungal properties.  Lemon’s main role in the diet is to help detoxify your liver as it tries to fight off the Candida.

*Fermented foods are considered ‘food’ for the good bacteria in your gut, however it can feed Candida as well.  Therefore, I recommend eradicating the Candida overgrowth first and then adding in fermented foods to help build-up your army of beneficial bacteria.

If you would like to find out for sure if you have candida overgrowth, consider seeing a functional medicine doctor, who is trained in detecting and treating candida.

Kaj se zgodi, če jeste preveč zrele banane?

Verjeli ali ne, bolj zdrave so tiste banane, na katerih opazite rjave pikice, in ne zelene. Po najnovejših ugotovitvah naj bi takšne učinkovito delovale v boju proti raku.

Zrela bananaZrele banane so bolj zdrave od zelenih.

Popolnoma zrela banana proizvaja snov, ki se je sposobna boriti proti celicam, ki se vedejo neobičajno, to je celicah tumorja. Poleg tega vsebuje kalij in vlaknine, bogata je tudi z vitamini B6, C in B2, kar je tudi ena od njihovih najpomembnejših hranljivih lastnosti.

Raziskovanje je potekalo pod vodstvom japonskih strokovnjakov, ki so zaključili, da je banana z rjavimi pikicami osemkrat bolj zdrava od zelene banane ali drugega sadja.

V primerjavi z grozdjem, jabolkom, lubenico, ananasom in hruško se v banani skriva največ antikancerogenih snovi. Ko banana dozori, se po njej razvijejo temne pikice. Več pikic ima, bolj je bogata s snovmi, ki krepijo obrambni sistem. Takšna je tudi idealna za prebavo, saj se sladkor iz nje najlažje absorbira, v primerjavi z manj zrelo, ki jo je težko prebaviti, ker se škrob še ni pretvoril v sladkor.

Prva “prava” hrana

Dojenčku lahko pravilno pripravljene banane ponudite takoj, ko mu začnete dodajati hrano; najbolje, da se o tem posvetujete s pediatrom. Ta vam bo lahko najbolje svetoval, ali je že primeren čas, da začne dojenček jesti tudi drugačno hrano.

Na začetku lahko bananam, da jih bo dojenček lažje prebavil, dodate tudi svoje mleko. Ko otrok malo zraste, pa so banane najprimernejša “hitra” hrana za na pot.

Zakaj je dobro jesti avokado?

Zakaj je dobro jesti ribez?

Nov uspeh slovenskih znanstvenikov: z objavo članka v prestižni reviji razlagajo nerešeno uganko

V prestižni znanstveni reviji Science so objavili članek Janeza Kosa in Tomaža Zwittra s Fakultete za matematiko in fiziko. V članku prvič raziščejo tridimenzionalno prostorsko strukturo medzvezdnih oblakov makromolekul.

Vesolje

(Foto: NASA)

Slovenski znanstveniki se znova lahko pohvalijo z velikim dosežkom. 15. avgusta je bil namreč v prestižni znanstveni reviji Science objavljen članek z naslovom Pseudo three-dimensional maps of the diffuse interstellar band at 862 nm, prvopodpisanih Janeza Kosa in Tomaža Zwittra s Fakultete za matematiko in fiziko.

Članek obravnava porazdelitev eksotičnih molekul v prostoru med zvezdami naše galaksije in predstavlja preskok v raziskovanju te snovi. Objava članka je tudi sicer velik uspeh, saj so Slovenci le redko prvi avtorji člankov v tej reviji, so sporočili s fakultete.

V članku prvič raziščejo tridimenzionalno prostorsko strukturo medzvezdnih oblakov makromolekul. Študija razišče tudi razlike med razporeditvijo makromolekul in drugih delcev v  prostoru med zvezdami. Iz tega je mogoče izpeljati fizikalne lastnosti povzročiteljev medzvezdnih absorpcijskih pasov (MAP, angl. Diffuse Interstellar Bands) in s tem nakazati lastnosti teh doslej nedoločljivih makromolekul.

Prostor med zvezdami je skoraj prazen, saj je v vsakem kubičnem centimetru le nekaj deset atomov, navajata avtorja. ”To ni veliko, pravzaprav je to mnogo redkeje od najboljšega vakuuma, ki ga znamo narediti v laboratoriju. Tako gostoto delcev bi dobili, če bi zrak v kabini vašega avtomobila razporedili po celotni prostornini Zemljine atmosfere. Vendar vesolje je ogromno, zato se v okolici diska naše galaksije nabere zelo veliko prašnih delcev, atomov in preprostih molekul ter – vse tako kaže – tudi precej zapletenih organskih makromolekul. Slednje so najverjetneje odgovorne za šibko vpijanje specifičnih barv svetlobe zvezd v ozadju. Temu vpijanju pravimo medzvezdni absorpcijski pasovi (MAP, angl. Diffuse Interstellar Bands),” sta avtorja zapisala v sporočilu za javnost.

Pojasnila sta, da je vpliv makromolekul drugačen od prahu, ki v medzvezdnem prostoru absorbira svetlobo vseh barv. Njihov vpliv se razlikuje tudi od podpisa, ki ga v svetlobi zvezd pustijo posamezni atomi ali preproste molekule v medzvezdnem prostoru.

Vesolje

(Foto: Reuters)

Od odkritja MAP-ov je minilo že skoraj sto let, a še vedno nobenega od teh absorpcijskih pasov znanstveniki ne znajo povezati s konkretno sestavo makromolekule. ’’MAP-e lahko študiramo v svetlobi posameznih zvezd, druga pot pa je, da raziskujemo njihove splošne lastnosti v velikih zbirkah spektrov zvezd, ki so bili posneti z namenom raziskovanja lastnosti in nastanka naše galaksije, čemur rečemo galaktična arheologija,’’ navajata avtorja.

Posneli približno pol milijona zvezd

Raziskava gradi na opazovanjih spektroskopskega pregleda neba RAVE (Radialnohitrostni vesoljski eksperiment, www.rave-survey.org), ki združuje kakih 50 astronomov iz evropskih držav, Avstralije in Severne Amerike. Opazovanja so naredili s teleskopom UK Schmidt Avstralskega astronomskega observatorija, s katerim so v bližnji infrardeči svetlobi posneli spektre približno pol milijona zvezd. Spektroskopija preučuje svetlost objekta v celi lestvici tesno nanizanih valovnih dolžin svetlobe. Iz spektrov je mogoče določiti vrsto lastnosti opazovanih zvezd, med drugim tudi njihovo razdaljo. ”Ta tridimenzionalna prostorska umeščenost posamezne zvezde je zelo dragocena, saj tako vemo, da se je absorpcija svetlobe v medzvezdnem prostoru, ki povzroči MAP, zgodila nekje na oddaljenosti med nami in razdaljo do opazovane zvezde. Ko združimo opazovanja več stotisoč zvezd, je končni rezultat tridimenzionalna struktura absorpcij v medzvezdnem prostoru”.

Karte predstavljene v članku so sploh prve tridimenzionalne karte za katerokoli vrsto makromolekule, ki kot eno od koordinat uporabljajo tudi razdaljo. Njihovo preučevanje pokaže, da gostota makromolekul z razdaljo od ravnine naše galaksije pojema 75 odstotkov počasneje, kot to velja za medzvezdni prah. ”To je presenečenje, saj je v galaktični ravnini ujemanje med porazdelitvijo makromolekul in prahu zelo dobro,” sta zapisala.

Rimska cesta

(Foto: NASA)

”Ta raziskava daje prvi vtis o porazdelitvi makromolekul v naši galaksiji. Porazdelitev je povezana s procesi, v katerih te makromolekule sodelujejo. Ta prva statistična obdelava lastnosti MAP-ov je direktno povezana tudi z lastnostmi vpletenih makromolekul, na primer z njihovo maso in električnim nabojem. Ker o povzročiteljih MAP-ov ne vemo skoraj ničesar, so te informacije dragocene. Kmalu bo minilo sto let od odkritja MAP-ov, ki so še vedno nerešena uganka in zato manjša sramota astronomske spektroskopije. Ne vemo niti, kako in kje nastanejo. Raziskava objavljena v reviji Science dokazuje, da imamo orodja za obravnavo teh problemov in opazovanja, ki lahko odločijo med možnimi razlagami opaženega,” sta zaključila avtorja.

Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje

Milan Hervol, presnojedec in učitelj, se že dve desetletji prehranjuje izključno s presno hrano, za katero se v zadnjih letih zanima vedno več ljudi.

Brežičan, ki svoje dragocene izkušnje in znanje deli ljudem na predavanjih, se zanjo ni odločil iz zdravstvenih razlogov kot številni drugi, ampak zato, ker je prepričan, da je najbolj optimalna za človeka. Na svoji ekološki posesti, kjer ima rastlinjake, sadne nasade in njive, pridela skoraj vse potrebno za življenje, zato le redko obišče trgovine. Ne pozna bolezni, je umirjen in brez težav ves dan fizično trdo dela. Kako mu uspe?

Kako presna prehrana vpliva na vaše fizično, čustveno, duhovno in duševno počutje?

Tako prehranjevanje je na najvišji ravni, kjer bolezni ni več ali pa so zelo, zelo redke. Čustveno počutje je ravno tako dobro, čutila veliko laže nadziramo, tako je človek mirnejši in nenasilen, kar je v tej dobi redkost. Pri duhovnosti je treba čute umiriti, to presna prehrana omogoča. Ko obvladamo um in ko um postane prijateljski do nas, postane življenje veliko lažje. Nadzorovan um pa je potreben tako na fizični kot subtilni – duhovni ravni.

Med ljudmi vlada prepričanje, da brez mesa človek ne zmore fizično naporno delati.

Če ješ meso, porabiš 70 odstotkov energije za prebavo, le 30 pa je ostane telesu. Človek lahko živi samo od vode od 30 do 60 dni. Meso povzroča zakisanost telesa, živali pri ubijanju doživijo velik stres, ki se prenese nanj. Mesno prehranjevanje je zelo povezano z alkoholom, za katerega pa že vsak otrok ve, kako škodljiv je. Povedal bom svojo zgodbo: bil sem vsejed, bil sem vegetarijanec, postal sem presnojed. Razlika v energiji je kot noč in dan. Če verjamete ali ne, ves dan lahko delam fizično maksimalno, celo nič ne jem ali pijem, zvečer odtečem 10 ali 20 kilometrov in grem spočit spat. Najverjetneje tega ne boste verjeli, toda to je resnica. Sadje in zelenjava nam dasta ogromno energije. Pri taki prehrani dobimo 90 odstotkov energije, le 10 je gre za prebavo, ki postane zelo hitra, telesu pa ostaneta ogromno energije in dobro počutje. Meso je glavni povzročitelj rakavih obolenj in zamaši ožilje. Pa poglejmo, kako tako prehranjevanje vpliva na naravo. Na hektarju zemlje, kjer se prideluje za mesojedce, pridelamo za dva človeka kalorij, pri vegetarijanskem ali presnem načinu pa lahko z namensko uporabo zemljišča na enem hektarju zemlje nahranimo od dvajset do petdeset ljudi. Vpliv na naravo je katastrofalen. Samo poglejte koruzna polja, kako so kemično obdelana, kako to vpliva na našo podtalnico in na zemljo. Kako dolgo bomo še to počeli? Prišel bo dan, ko bodo ljudje grdo gledali na tiste, ki še jedo meso.

Država te ne nagradi, če deluješ odgovorno. Če skrbimo za telo in ne zbolevamo, nismo nagrajeni, če pa postanemo alkoholiki, nas invalidsko upokojijo.

Pred 20 leti ste bili verjetno med redkimi Slovenci, ki so se prehranjevali tako. So vas imeli za ekstremista, fanatika? Kako danes gledajo na vaš slog prehranjevanja?

Da. Bil sem med redkimi, ki so to počeli, tudi vsa moja družina. Žena še danes sledi, otroka pa sta odrasla in prešla na visoki način vegetarijanstva. Pojedo kar precej sadja. Na žalost je bilo res tako, da so me okvalificirali za ekstremista, fanatika in še kaj bi lahko dodal. Tega niso počeli vsi. Inteligentni so začeli postopoma slediti, tisti, ki so kritizirali, so se ravno tako začeli spreminjati, le malo več časa so potrebovali, pasivni pa se ne spreminjajo. Zavist je ta, ki je marsikomu preprečila pot k presnemu prehranjevanju. Včasih sem se počutil, kot da sem pljuvalnik. To je še utrdilo mojo vero v pravilnost svojega početja. Eden od sorodnikov je rekel: »Vsi v našem sorodstvu so normalni, samo ti ne.« Danes se že v 80 odstotkih strinja z menoj, le čas je moral miniti. Bolnih je vse več, ljudje iščejo rešitve, kajti znanost je v marsikaterem vidiku velika prevara; ljudje so že pripravljeni poslušati in se spreminjati. Predavam po vsej Sloveniji in poučujem ljudi, kako preiti na presno hrano in pri njej ostati. Bolezni odhajajo kot za šalo, tudi najhujše, in to že po nekaj mesecih ali letu in pol.

Ali se k vam obračajo tudi bolni ljudje, ki iščejo način, kako se pozdraviti? Jim presna hrana resnično lahko pomaga?

To, kar počnem jaz, bi morali početi zdravniki in ljudi ozaveščati o pravilnem prehranjevanju. Bolezni imajo vzrok; če odpravimo vzrok, bolezni ni več. Od rane mladosti do pozne starosti bi se morali prehranjevati presno. Človek bi moral zapuščati telo od onemoglosti, in ne od bolezni, predvsem pa na višji ravni zavesti, ne pa v takem stanju, kot ga vidimo v bolnišnicah, kjer ljudje zapuščajo telesa v nezavestnem stanju, polni intoksikantov in analgetikov, jezni, nasilni in frustrirani.

Povedal bom le nekaj izkušenj ljudi, ki so prešli na presno hrano; to so ljudje z imenom in s priimkom. Moj sorodnik, zelo hudo obolenje jeter; zdravniki so mu dali le še leto življenja. Po pičlih 15 mesecih presnega prehranjevanja je jetra popolnoma pozdravil; ko je prišel k zdravniku in je ta videl rezultate, je bilo edino vprašanje, ki mu ga je zastavil: Kaj ste delali? Ker ni mogel obvladati uma, je postopoma začel grešiti; ko je zaužil manj kot 80 odstotkov presne prehrane, se je bolezen ponovno pojavila. Ko človek ne vnaša več škroba, mesa, mlečnih izdelkov in vode, ki je polna apnenca, se tlak zelo hitro spravi v red. V približno 14 dneh zaniha, potem pa se umiri in je tak kot v mladosti ter ostane enak tudi v pozni starosti. Opisal bom še rakavega bolnika, ki je imel sedem tumorjev in zelo hudo zlatenico. Po približno letu in pol ni bilo o njej ne duha ne sluha. Tako si lahko s presnim prehranjevanjem pozdravimo vse vrste bolezni. Povedal bom še en svoj primer: ko me je pred številnimi leti pičil klop, sem dobil boreliozo; po dveh letih in pol sem odšel na pregled krvi, kjer so ugotovili zastarano boreliozo. Zdravnica me je želela poslati k specialistu v Novo mesto; ker sem vedel, da zdravijo z antibiotiki, sem zdravljenje odklonil. Predvideval sem, da se bolezen ne bo razvila, tako se je tudi zgodilo. Če pa bi prešel nazaj na kuhano hrano, bi zagotovo zbolel. Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje.

Ste v vseh teh letih imeli kakšno krizo oziroma skomine, da bi ponovno začeli jesti tudi kuhano hrano? Znano je, da se kar veliko presnojedcev po začetnem navdušenju vrne k prejšnjemu prehranjevanju.

Ko se človek ozavesti in ve za cilj, krize ni. Če pa je, jo z inteligenco obvladamo. Zakaj bi pravzaprav prišla, ko pa sta sadje in zelenjava stokrat boljša od vsejedskega prehranjevanja. Ko preideš na presni način, je tako, kot da presedlaš z osla na konja. Ko si enkrat na konju, se ti na osla ne da več. Res je, da je lahko postati presnojedec, teže pa je ostati. Želje, um in premalo znanja nas oddaljujejo od takšnega prehranjevanja. Veliko laže je, če se družimo s kom, ki se tako prehranjuje že vrsto let. S komer se družimo, takšni postanemo.

Grški filozof Pitagora je jedel presno hrano. Pitagorejci so imeli radi tudi fižol. Zelo redko so jedli meso. Veliko ljudi je živelo od 60 do 80 let, veliko jih je bilo med 80 in 100.

Na kaj je treba biti pozoren pri presnem prehranjevanju, katere so glavne napake?

Vedeti je treba marsikaj. Ena od glavnih napak je, da se ga ne lotimo z dovolj močno željo. Potrebni so znanje in pravilne kombinacije. Največkrat je problem poškodovana sluznica v želodcu in tudi v črevesju. Obloge v debelem črevesju namreč ne omogočajo normalnega izločanja. Jesti je treba čim bolj mono obroke. Ko ješ sadje, jej sadje. Ko ješ zelenjavo, jej zelenjavo. Olja uživajte malo, treba pa je vnašati tudi nekaj orehov, lešnikov … Pri solatnih obrokih lahko dodajamo zmleta sončnična, lanena, bučna, sezamova ali konopljina semena.

Kako pa jemo sadje?

Sadeži morajo dozoreti na drevesu in potem nič ne manjka. Če jemo mono, je to popoln obrok. Temeljna napaka je grižljaj kuhane hrane. Samo grižljaj je dovolj, da naredimo še enega in presnega prehranjevanja je konec. V začetnem obdobju se telo zelo temeljito čisti; takrat se veliko ljudi ustraši, kajti čiščenje je lahko res intenzivno. Kot sem že omenil, sam nisem prešel na presno prehranjevanje zaradi bolezni, imel pa sem eno ali dve težavi. Bil sem zelo aktiven, tako in drugače, ob delu ali športu. Pil sem veliko vode, ko sem prešel na presno hrano, se je začelo kamenje izločati. Nekaj ur so me bolele ledvice, kamenje pa se je ob mali potrebi izločilo v velikih količinah. Ko je pritisk zanihal, sem ob hitrem vstajanju padel nazaj v posteljo in nekaj trenutkov ostal brez zavesti. To nihanje traja samo nekaj dni ali tednov, nato pa se umiri. Pogosto presnojedci različno razlagajo, koliko odstotkov pojesti te ali one hrane. Povejte mi, katera žival se vpraša, koliko odstotkov česa mora pojesti. Izgubil sem 20 kilogramov, a sem jih z leti pridobil nazaj, kajti skoraj se že približujem stari teži. Tudi pri presni hrani je treba biti zmeren.

Imate tudi svojo posest. Katera živila lahko vzgojite pozimi, ko je najmanj te hrane na razpolago? Kaj svetujete ljudem, ki živijo v mestih in se želijo tudi pozimi prehranjevati presno?

Imam dober hektar zemlje, od tega je nekaj gozda, za lastne potrebe pridelujem sadje in zelenjavo. Nekaj pridelkov tudi podarim. Pozimi vzgajam vse vrste solat, motovilca, blitve, špinačo, ohrovt, zelje in širokolistnati ohrovt. Vse to mi omogočajo plastinjaki. Če je zima zelo ostra, pokrijem rastline s kuvartanom, večina jih pozimi dokaj počasi raste. Za zimo sušim in shranjujem sadje; pesa in korenje pa prezimita v mivki v kleti. Paradižnik imamo do januarja, papriko tudi, kaki in kivi mi gresta globoko v zimo, jabolka so še danes na polici, pa je konec julija; posušenih hrušk, sliv in paradižnika je v izobilju, nekaj južnega sadja pa pozimi tudi kupim.

Ljudem v mestu svetujem: Pojdite iz mest. Zapustite tovarne in pisarne, ki izžamejo vitalno energijo človeškega bitja. Pojdite nazaj v naravo, živite preprosto in globoko filozofsko. To naj bi bil cilj in smisel življenja. Še pred kratkim smo ljudje živeli preprosto, marsikdo tudi globoko duhovno. Danes pa se pehamo za materialnimi dobrinami, ki nam prinašajo samo nesrečo. Valvasor je pred pičlimi 500 leti opisal, kako so jedli Kranjci. Pravi: »Jedli so kot pitagorejci. Grški filozof Pitagora je jedel presno hrano. Radi so imeli tudi fižol. Zelo redko so jedli meso. Veliko ljudi je živelo od 60 do 80 let, veliko jih je bilo med 80 in 100. Dosti jih je bilo tudi med 100 in 120. Zdravnikov niso potrebovali, zbolevali so zelo redko, če pa so zboleli, so poznali zdravilna zelišča.«

Kaj na to poreči danes, ko imamo tako veliko zdravstvo z ogromno zdravniki, ki umirajo za istimi boleznimi kot njihovi pacienti, vsako leto pa še dodobra izpraznijo državno blagajno in naredijo še minus? Komu v tem svetu ni v interesu, da so ljudje zdravi in na visoki duhovni ravni? To bi se morali vprašati. Razmišljajoči ljudje so v tej dobi omalovaževani, barabe in lopove pa se slavi.

Je tako prehranjevanje lahko tudi rešitev za številne težave na tem svetu?

Sam pridelujem biološko, sadeži so okusni, dozorijo do polne zrelosti, v plodovih nič ne manjka. Presnojedci so resnično usmiljeni do narave. V posodi za smeti nimam niti pokritega dna, niti ene vreče nisem napolnil s plastiko ali z drugim odpadom, plačujem pa enako kot vsi drugi. Država te ne nagradi, če deluješ odgovorno do narave, ampak te vedno mačehovsko kaznuje. Če skrbimo za telo in ne zbolevamo, nismo nagrajeni, če pa postaneš alkoholik, si hitro invalidsko upokojen. Kaj reči o vsem drugem prenajedanju, ki ima za posledico množico operacij, ki veliko stanejo, plačujemo pa vsi enako? Kdaj bomo uvedli merila, po katerih bodo ljudje, ki skrbijo za zdravje, nagrajeni, ti, ki tega ne počnejo, pa bodo morali zdravstvene storitve kriti sami? Kdaj se bomo spametovali in opustili mačehovski odnos do matere zemlje, bi se morali vprašati tisti, ki vlečejo niti. Znanje, tudi na tem področju, je zašlo s sodobnim načinom kmetovanja; šolski sistem je zanič, kemija sistematično uničuje naš planet. Kdaj bomo ljudje spremenili naše želje in prešli na višjo raven prehranjevanja in razumevanja tega sveta in samih sebe?

Kaj bi svetovali našim bralcem?

Na dan jemo zelo kratek čas, v tem kratkem času pa si lahko pridobimo dobro zdravje ali pa kup bolezni. Imamo svobodno izbiro, ne zlorabimo je. Če se začnemo tako prehranjevati z globoko vero v Stvarnika, on prispeva dodatni potrebni entuziazem, da lahko tudi ostanemo na visoki ravni prehranjevanja. Večini, ki so mesojedi, bi svetoval, opustite to grdo navado oziroma razvado in preidite na vegetarijanstvo. Že Tolstoj je rekel: »Človek raje propade, kot da bi spremenil svoje navade.« Vegetarijanstvo je stopnička, ki je veliko lažja, da ostanemo zvesti novemu načinu prehranjevanja. Reši nas mesa, rib in jajc, ki so resnično velik problem; razvijmo usmiljenje; ko človek razvije usmiljenje do vseh živih bitij, lahko življenje postane povsem drugačno. Naj vam bo pot lahka, človek pa naj se vpraša, kaj želi postati, del rešitve ali del problema. Najpogostejše vprašanje, ki mi ga zastavijo na predavanjih o presnem prehranjevanju, je: Kje pridobimo beljakovine in vitamin B12? Jaz jim odgovarjam: Ali se slon vpraša, kje dobiti beljakovine, pa ima tako veliko in močno telo? Niti krava se ne vpraša, kje dobiti vitamin B12. V naravi je vse popolno, še enkrat apeliram: držimo se naravnih oziroma božjih zakonov. Ljudje nikdar ne moremo priti resnici do dna; če bi ji lahko, bi to pomenilo, da smo pametnejši od Stvarnika. To pa nikoli nismo bili in nikoli ne bomo.

Intervju: Milan Hervol – presnojedec in učitelj

Najprej vas bi vprašal to, kar mislim, da o tej temi zanima največ ljudi. Ali lahko v izključno presni hrani vsaj približno tako uživamo, kot v kuhani in pečeni in če da, kako lahko to dosežemo?

milan-hervol-51. Bolezni so te, ki so prisilile ljudi, da začnejo razmišljat in iskat rešitve na tem področju.

Presna hrana je zagotovo najboljša hrana na svetu, toda tako malo ljudi ima izkušnje s tem načinom prehranjevanja. Že 21 let se prehranjujem na ta način; če ta hrana ne bi bila veliko boljša od prejšnje tega tako dolgo gotovo ne bi počel. Lahko vam z gotovostjo potrdim, da je to daleč najboljša hrana na svetu; če jo primerjam z drugorazredno hrano, kot je solata, je ta desetkrat boljša od vse kuhane in pečene hrane, ki sem jo prej jedel. Kaj reči o prvorazredni hrani, na drevesu dozorenih sadežih? Ko brbončice spravimo v red in iz telesa spravimo toksine in strupe ter zopet lahko okušamo naravno hrano kmalu uvidimo, da je to najboljša hrana, ki se je lahko človek naje do polnega zadovoljstva. Pri tem načinu prehranjevanja nič ne manjka, ne bodite v strahu.

Kaj pa najpogostejši pomislek, ki ga navajajo zdravniki – kako je z vitaminom B 12 in z beljakovinami ?

2. Sadje in zelenjava vsebujeta vse potrebne vitamine in mineralne snovi, odkrite in še neodkrite. B12 telo ustvarja v lastnem prebavnem sistemu ob pomoči bakterij, ki so tam prisotne. Vse rastlinojede živali imajo dovolj vitamina B12, le mesojedi človek ima pomanjkanje tega vitamina. Če sadje, zelenjavo in oreščke jemo iz narave, z dreves in rastlin, zaužijemo vitamina B12 v izobilju. To počno živali, zakaj tega ne bi zmogel človek, ki je krona stvarstva? Če bi bilo tako, kot pravijo strokovnjaki, bi moral jaz, ki že 21 let uživam le sadje, zelenjavo in oreščke, že zdavnaj umreti. Milijoni živali in ljudi, ki se prehranjujejo brez živalskih trupel nimajo nobenega pomanjkanja B12. Stebelna zelena ima 2,5x več vitamina B12, kot meso. V trgovinah in hladilnicah pa vitamina B12 res ni, saj tam sadje vse predolgo stoji in je povrhu še močno kemično obdelano.

milan-hervol-2Pri razgradnji beljakovin nastajajo kisline, zato so ljudje že 99% skoraj popolnoma zakisani. To je glavni vzrok bolezni; poglejmo si množice nervoznih, živčnih in razdražljivih… Vse to samo zaradi velike količine beljakovin in vseh mogočih poživil: kave, kakava, čaja, alkohola, nikotina, drog, energijskih pijač… Odrasel človek potrebuje za pretvorbo razgradljivih beljakovin 1-2% živih aminokislin, ki jih dobi v raznem sadju in zelenjavi. Če ješ orehe dobiš 15 – 25% beljakovin, če ješ avokado pa 5%, tako da si bogato preskrbljen z njimi. Telo potrebuje zelo malo beljakovin. Če jemo meso in mesne izdelke lahko vsak dan vidimo te velike trebuhe, ki so dobili 45 ali 50% živalskih beljakovin. Še enkrat poudarjam, telo potrebuje zelo malo beljakovin, te pa dobi v naravni sadni in zelenjavni hrani.

Samo poglejmo slona, žirafo ali našega bika ali konja; vsi jedo le travo in veje; človek bi se moral vprašati, od kod oni dobijo beljakovine in B12? Tako smo zašli, da so nam najbolj preproste in enostavne stvari skrite.

Zakaj je dobro, da hrane ne kuhamo, pečemo?

3. Vsa kuhana in pečena hrana je kislotvorna, podal bom en preprost primer. Kako bi izgledalo, če bi svojo dlan položili na žarečo peč? Kaj bi ostalo od kože in mesa? Taisto se zgodi pri kuhanju in pečenju, tako da dejansko dobimo iz te hrane zelo malo. Pri kuhanju in pečenju izgubimo ob prebavi 70%, dobimo le 30% energije, tako smo stalno v nekem minusu. Zato ljudje tako hlastamo po tej mrtvi hrani, ki nam dejansko samo zamaši ožilje in povzroča kup bolezni. Pri surovi hrani pri prebavi izgubimo le 10% energije, dobimo pa 90%; zakaj potem kuhati in peči? Če hrano toplotno obdelamo jo uničimo.

Zakaj je za resnično zdravje nujno, da opustimo meso, mleko in mlečne izdelke, moko in riž ter celo vodo, ki naj bi jo nadomestili s tekočinami v sadju in zelenjavi. Ali lahko to pojasnite našim bralcem?

milan-hervol-34. Tako veliko je bilo v teh jesenskih dneh govora o gobah. Gobarji so se jezili nad državnimi ustanovami, ki so jim prepovedale odnašati iz gozdov več kot dva kilograma gob. Nobeden pa nič ne reče, ko neusmiljeno pobijemo na milijone živali; nobena od njih si ne želi končati pod nožem. Stres, ki ga žival doživi ob tako krutem dejanju se skozi jedenje mesa in mesnih izdelkov prenaša na človeka. Poleg tega je meso polno maščob in je povsem neokusna hrana, ki nikakor ne more zadovoljiti človeka. Meso dobi okus, šele ko mu dodamo obilico začimb, česna, čebule in veliko soli. Ničesar od omenjenega telo ne more vgraditi. Če bi o mesu spraševali ljudi, ki jim je to vir zaslužka bi o njem pisali same pozitivne stvari, katerih pa v resnici ni in so zlagane. Eskimi in ostala ljudstva ter posamezniki, ki se prehranjujejo pretežno z mesom, živijo zelo kratko, umirajo že pri 35 letih. Če bi bili mi mesojedi, bi imeli povsem drugačen prebavni trakt; vse mesojede živali imajo zelo kratek prebavni trakt, čeljusti in zobovje imajo narejene za ubijanje, prav tako imajo kremplje, s katerim lahko plen primejo… S čim se mi lahko spravimo nad te uboge živali? Te mesne sestavine, ki jih vnašamo v prebavni trakt tam dobesedno zgnijejo. Mi imamo zobovje in prebavni trakt namenjen za grizenje in prebavo sadja in zelenjave.

Ljudje, ki pijejo mleko so nagnjeni k naslednjim boleznim: alergije, astma, zamašen nos, vnetje mehurja, prehlad, zasluzenost dihalnih organov, kožni izpuščaji, otroške kraste… Mleko je še bolj lepljivo od žita. Kravje mleko vsebuje grobi kalcij, ki se ne veže na naše kosti, je polno maščob in je naravna hrana za telička. Teliček v zelo kratkem času zraste do velikosti matere, ljudje pa rastemo počasi. Materino mleko vsebuje fini kalcij in je primerno za dojenčke. Grobi kalcij iz mleka se nalaga ob naše sklepe, da tako škripljemo, kot kaka stara omara. Človek bi se moral vprašat, kako to, da vsi sesalci, potem ko odrastejo, prenehajo piti mleko, le pameten človek se do smrti prisesa na vimena uboge krave, ki jo v zahvalo potem še poje. Kdaj se bomo spametovali in prenehali s tem nesmiselnim početjem, bi se moral vprašati vsakdo, ki pije mleko in je mlečne izdelke. Zelo neusmiljeni smo tudi pri pridelavi mleka; samo poglejte te naše krave, katerim dodajajo vso to kemijo za povečevanje mlečnosti… Krava se v petih letih popolnoma izčrpa. Kaj reči o vseh e-jih, ki jih dodajamo v mleko in mlečne proizvode? Zakoni narave nas kaznujejo za vse, kar delamo ljudje narobe; zdravniške čakalnice, bolnišnice in domi za ostarele nas vsak dan spominjajo, da delujemo zoper naravne zakone.

milan-hervol-4Pšenica in riž sta polna škroba, vemo pa, da smo že kot otroci iz škroba delali lepilo. To isto lepilo povzroča v našem telesu zamašitve in obilico zdravstvenih težav. Včasih je vsebovala pšenica le 12% tega škroba, danes pa že kar 45%. Ko s tem gradbenim materialom zamašimo skoraj vse žile in ko nas kap ter povišan krvni pritisk spominjata, naj prenehamo s takim delovanjem, je v večini primerov žal že prepozno. Tako malo ljudi ve, kaj se dogaja v telesu, ko vnašamo te škrobnate stvari. Kako dolgo bomo še slepe in poslušne ovce, ki sledijo velikim reklamam, ki nas spodbujajo k tej razvadi, ki nam predčasno vzame življenjsko moč?

Ko človek zaužije vso to neprimerno hrano potrebuje velike količine vode, da se ta neprimerna hrana sploh lahko pomakne skozi prebavni trakt. Vse vode, ki jih pridobivamo iz zemlje so polne apnenca, ki je že četrti gradbeni material, ki maši naše žile in telo; apnenec je vseprisoten v telesu in nam ravno tako povzroča obilico težav. Le poglejte, koliko ljudi je vsako leto operiranih zaradi te trde vode, polne apnenca. Človek bi moral piti deževnico ali kar je še bolje, jesti sadje in zelenjavo, kjer je obilica zdrave in prečiščene vode. Seveda, če je to pridelano na naravni način, ne pa tako, kot to pridelujejo umetno, gensko spremenjeno. Če ste vsejedi ali vegetarijanci si to vodo prekuhajte, odlijte večino vode iz posode, zadnji liter pa zlijte v odtoke. Tako boste dobili prečiščeno vodo, ki bo veliko boljša, kot voda, ki priteče iz naših pip ali plastenk. Tako imamo v naših pipah polno apnenca, ki nam dodobra greni življenje, le poglejte stare ljudi, kako ne morejo več zravnati prstov; kirurgi pa pravijo, da pod skalpelom kar škriplje ko režejo naša telesa, od tega kamenja, ki si ga vnašamo v tako velikih količinah. Z ženo vodo pijeva zelo poredko, saj je več kot dovolj zaužijeva v obliki sočnega sadja in zelenjave.

5. Zabavna in opogumljajoča se mi zdi vaša pripoved o tem, kako ugnati človekov najbolj zviti organ, oz. kako ste to storili vi ….

Od vseh organov je jezik najteže obvladljiv.Tako, kot lahko obvladamo vse druge organe lahko obvladujemo tudi jezik; obvladamo ga z inteligentnim pristopom, kar pomeni da sta jezik in um nadvladana z znanjem. Znanje je to, ki obvlada um in jezik.Tudi sam se soočam s tem problemom, kajti obilje poraja požrešnost, tako da moram dostikrat jeziku reči dovolj je bilo, kajti želodec je že poln, jezik pa bi še kar okušal te dobre sadeže. Jezik moramo obvladati tako glede prehrane, kot govora. Naše čute usmerja um, Stvarnik pa pravi, da je um težje obvladat kot veter. Vemo, da je veter nemogoče obvladati, z božjo pomočjo pa je mogoče prav vse.

Pomembno je tudi, da je presna hrana ekološko čim bolj neoporečna. Slovenija ima za razliko od nekaterih drugih dežel po svetu dovolj rodovitne zemlje in najrazličnejših rastlin, da pri nas nihče ne bi smel biti lačen, kajne?

milan-hervol-16. V Sloveniji ni prav dosti dobre, naravno pridelane hrane. Žal je tako, da so naša polja že dodobra opustošena, kajti vsako leto zlijemo po njih ogromne količine kemikalij. Če pogledamo naša polja, kjer tla niso več humusna, marveč so zbita in mrtva, vidimo, da v njih ni deževnikov, ne krtov, niti voluhar si več ne želi prebivati v taki zemlji. Kdaj se bo človek spametoval in prenehal s tem mačehovskim odnosom do matere zemlje? Napovedali smo ji kemično vojno, vse to pa se nam vrača v obliki bolezni. Kdaj se bo človek spametoval in odgovorno deloval v dobrobit matere zemlje? Kako to ustavit, se velikokrat sprašujem. Prek 2000 različnih kemikalij vnašamo v zemljo, vsake toliko časa znanstveniki ugotovijo, da neka od teh kemikalij ni dobra za človeka, seveda pa imajo takoj pripravljene druge kemikalije, za katere čez čas ravno tako ugotovijo, da niso dobre. Tako se zgodba ponavlja iz desetletja v desetletje. Kako dolgo še?

Navkljub vsemu imamo v Sloveniji še kar nekaj ljudi, ki skrbimo za zemljo, kateri vračamo to, kar ji vzamemo. Slovenski narod je narod vrtičkarjev. Samo poglejmo naše trgovine, polne nezdrave hrane. Sadje ali zelenjava sta pripeljana iz oddaljenih krajev, kjer so zoreli v hladilnicah in tovornjakih, polni kemije; vprašanje je tudi, kje so rasli, ali so korenine sploh videle zemljo? Nekatero od daleč pripeljano sadja in zelenjava je zelo podobno plastiki. Slovenija ima toliko zemlje, da bi lahko izvažala, ne pa uvažala vso to zelenjavo in sadje. Prenehati moramo z vzrejo živali za zakol. Na hektarju zemlje pridelamo za dva človeka kalorij, če je človek mesojed; če človek postane vegetarijanec ali presnojed lahko na hektarju zemlje nahranimo med 20 do 50 ljudi. Če bi človek prenehal jesti meso, bi lahko šlo veliko zemlje na počivanje. Kaj reči o soji, ki jo v velikih količinah uvažamo iz daljnjih tropskih dežel, kjer neusmiljeno uničujemo gozdove, pljuča naše zemlje in sejemo to gensko spremenjeno sojo. Ko živali zaužijejo to nenaravno stvar, bi se moral človek vprašati, kakšne bodo posledice takšnega delovanja. Stalno nas plašijo, da ne bo dovolj hrane zgolj za to, da lahko delajo biznis, iz nas pa so naredili poskusne zajce. Ta poskusni zajec je že zelo klavrn in onemogel. Kdaj se bomo spametovali? Apeliram na občine naj zaposlijo ljudi v ekološkem pridelovanju hrane, delavce, katerih ne rabijo več, pa naj vrnejo nazaj na zemljo, od koder so jih tudi vzeli. Lahko postanemo izvoznik hrane in tudi ljudje bodo imeli delo, le prenehati moramo s pridelovanjem mesa.

Ali lahko bralcem zaupate svojo pomenljivo izkušnjo z boreliozo?

7. Ker sem precej aktiven v naravnem okolju sem pri ugrizu klopa dobil boreliozo. Kot presnojed sem bil prepričan, da se ta bolezen ne bo razvila. Žena je bila zaskrbljena, tako sem po dveh letih in pol odšel k zdravniku; pri pregledu krvi so ugotovili zastarano boreliozo. Zdravnica me je hotela poslati k specialistu v Novo mesto, kar sem odklonil; borelioza se po približno 15 letih ni razvila. Še vedno je prisotna, ne povzroča pa nobenih težav. Če bi prešel nazaj na kuhano hrano bi se zagotovo razvila. Ko nas napadejo virusi in bakterije telo ravno tako, če je čisto, z lahkoto pospravi z njimi. Iz nosa se pocedi tekočina, kar traja največ 3 do 8 ur. Ko bomo ljudje spoznali to preprosto dejstvo, da so nam virusi in bakterije dejansko v pomoč, bo veliko lažje, kajti takrat jim bomo postavili spomenike. Zelo se trudijo, da nam podaljšujejo življenje, ko nas napade gripa, se telo dodobra očisti, saj nas visoka temperatura in bolečine prisilijo k postu, kar pomeni, da se telo očisti. Na žalost pa ljudje zaustavljamo tako čiščenje z antibiotiki, ki imajo mnoge stranske učinke; po nekajkratni uporabi pa niti ne primejo več. Kjerkoli odpremo vidimo, da smo ljudje debelo zašli. Kdaj bomo uvideli vse te zmote in kdaj bomo spoznali dejstvo, da se ne živi od denarja ampak od zdrave hrane.

Ljudje poskušamo psihofizično zdravstveno stanje izboljšati in vzpostaviti z novimi napakami. Kako dolgo jim bomo še verjeli? Božji zakon je takšen, kot je. Enkrat ga bomo morali začeti spoštovati. Naučiti se moramo prehranjevati po naravnih zakonih, naravna hrana daje moč mišicam, živcem in možganom. Bolnice so polne, bolezni se širijo vsevprek, mi pa kot noji tiščimo glavo v pesek in mislimo, da se nas to ne tiče? Čas je, da se streznemo in uvidimo zmoto sodobnega človeka. Človek se v vsej zgodovini ni nikoli prehranjeval tako nezdravo, kot se prehranjuje danes.

Človek bi moral zase vzeti le toliko, da preprosto naravno odživi svoje življenje v iskanju poti, kako se vrniti domov, mi pa smo zašli v čutno uživanje in kopičenje materialnih dobrin, katere nas niti najmanj ne zadovoljijo. Nobena žival ne kopiči več, kot potrebuje. Več denarja, več dela, več skrbi. Izbirajte. Zemlja preprosto ne bo prenesla tega našega neusmiljenega uničevanja. Na kaj smo sploh lahko ponosni? Morda na to, da lahko stokrat uničimo ta planet? To so nam prinesli znanstveniki, ki so neizprosno napovedali vojno tem planetu. Prek 5000 nenaravnih spojin nam kroži nad glavami, kako dolgo bomo to še morali prenašati? Slovenija ima dovolj zemlje, gozdov, kamenja in naravnih materialov na sploh, s katerimi lahko popolnoma zadovolji gradnjo enostavnih in funkcionalnih hiš za preposto življenje in visoko razmišljanje, kar naj bi bil smoter življenja. Strašni industrijski obrati, ki uničujejo plemenite cilje človeškega življenja in delajo iz ubogih delavcev deloholike in bolnike, nam niso potrebni. Smisel in cilj človeškega življenja je vrniti se domov. Nikoli ne boste izvedeli, če je to, o čemer govorim res, vse dokler ne boste naredili spremembe v svojem življenju in opustili navade in razvade ter na svoji koži ugotovili, kako so nas prevarali. Naj vam bo pot, ki jo vsak izmed nas na nek način išče, lahka. Ko prehodimo to pot je vse lahko.

Vse dobro,
vaš sluga,
Milan Hervol

ANŽE#11

Stats of the first star of Game 7: G: 1, A: 1, PTS: 2, +/-: 2, Shots: 3, Hits: 1, PIM: 0, TOI: 20:10, Shifts: 29, FO %: 67 and GWG! ‪#‎GKG‬

Jajca jejte brez skrbi

Priporočljiva so za nosečnice, za tiste, ki so na dieti, pa tudi za šoferje.

Čeprav so nekaj časa govorili (strokovnjaki seveda), da jajca dvigajo raven holesterola, zdaj menda vemo, da so jajca za naše zdravje zelo dobra. Seveda ob umerjenem uživanju. Dokazano je, da vsebujejo veliko manj holesterola, kot so menili nekoč, in več vitamina D, ki je pomemben za preprečevanje osteoporoze in rahitisa.

Razlog za boljšo kakovost jajc je bolezen norih krav, čemur je v 90. letih sledila prepoved hranjenja kokoši s kostno moko. Zdaj jih hranijo z mešanico žit in beljakovin, kar očitno omogoča bolj zdravo sestavo jajc. Ker vam jih je po veliki noči nedvomno kaj ostalo in ste jih pospravili v hladilnik, lahko v njih uživate še nekaj dni. Poglejte si pet razlogov, zakaj jih velja vključiti v prehrano.

Zdrava so za nosečnice

Če si boste med nosečnostjo občasno privoščili jajca, bodo vaši otroci bolj zdravi. Jajca vsebujejo holin, obliko vitamina B, ki ga otroci potrebujejo zlasti za razvoj možganov. Holin preprečuje pojav duševnih motenj in motenj v razvoju ter zmanjšuje verjetnost downovega sindroma.

Blažijo lakoto

Ameriška raziskava je dokazala, da eno ali dve jajci za zajtrk vsak dan pomagata pri hujšanju, saj beljakovine v jajcih pripomorejo k daljšemu občutku sitosti. Sodelujoči v raziskavi so 12 tednov vsak dan za zajtrk zaužili dve jajci, nobeden od njih pa ni imel preveč holesterola v krvi.

Krepijo odzivnost

Tirozin, aminokislina v jajcih, pomaga krepiti reflekse. Strokovnjaki so dokazali, da igra pomembno vlogo pri vožnji avtomobila, kolesa ali drugih prevoznih sredstev, kjer lahko hitra reakcija reši tudi življenje.

Zmanjšajo verjetnost raka

Antioksidanti v jajcih zmanjšujejo verjetnost raka in ščitijo pred srčnimi obolenji.

Znižujejo krvni tlak

Beljakovine iz jajc pomagajo pri zniževanju krvnega tlaka, saj v telesu delujejo enako kot ACE-inhibitorji (zaviralci angiotenzin pretvarjajočega encima), snovi, ki jih vsebujejo zdravila proti visokemu krvnemu tlaku.

Banana

Jupiterimages

Navihano sadje

Banana je izjemen sadež, ki nam pomaga preživeti zimo in popestri prehodno obdobje, ko nestrpno čakamo domače sadje.

Milena Suwa Stanojević v knjigi Tehnologija sadja, vrtnin in pijač (Zavod RS za šolstvo, 1999) piše, da so banane cenjene kot energijsko bogata in lahko prebavljiva hrana. Vsebujejo približno 18 odstotkov sladkorja (glukoze, fruktoze, saharoze), nekaj škroba, beljakovine (teh vsebujejo približno toliko kot krompirjevi cmoki), vitamin A (približno toliko kot kosmulje ali slive), vitamin C (toliko kot jabolka) in mineralne snovi (železa imajo toliko kot jabolka, kalcija pa toliko kot breskve).

Vse to vsebujejo banane, ki najdejo mesto na policah naših trgovinah. V toplih krajih, kjer banane rastejo, pa so priljubljene posebne moknate banane, ki jih uporabljajo podobno kot pri nas krompir. Ker so zelo okusne in tudi priročne, jih pogosto najdemo v zelenjavnih trgovinah na drugi strani naše meje. Iz moknatih banan ne pripravljamo slaščic, sadnih solat in najrazličnejših pijač, ampak jih pečemo ali kuhamo in postrežemo kot prilogo. Najprej jih olupimo, kar je precej bolj zapleten postopek kot pri sadnih bananah, saj jih je težko “sleči”. Zato jih z lupino vred narežemo na kolobarje, jih za pol ure namočimo v slani vodi, nato pa preprosto potisnemo meso iz lupine. Če želimo kuhati cele ali narezane po dolžini, odrežemo oba konca in jih olupimo z nožem kot kumaro.

Lahko jih spečemo tudi kot čips. V tem primeru jih narežemo na tanke kolobarje. V vrelem olju jih pečemo 3 do 5 minut oziroma toliko časa, da postanejo svetlo rjave barve.

WordPress Themes