Pire iz belega fižola
|
|
|
Sestavine:
2,5 dcl mleka
2,5 dcl vode
8 dag margarine
20 dag zdroba
3 jajca
sol po okusu
Priprava:
Mleko, vodo, margarino in sol zavremo in zakuhamo zdrob. Ko se zgosti in odstopi od posode odstavimo in ohladimo do mlačnega, nato dodamo jajca. Dobro premešamo, z roko oblikujemo poljubne cmoke (malo večje) in jih v slanem vrelem kropu skuhamo. Kuhamo jih cca 15 minut. Vrejo naj počasi.
SESTAVINE:
– približno 20 do 25 dag polnozrnate moke tipa 1250 (lahko tudi bele)
– četrt kg masla
– 5 jajc
– 20 dag rjavega sladkorja
– 20 dag koruze (namesto nje lahko 10 dag ovsenih kosmičev in 10 dag corn flakesov)
– 10 dag semen sončnic
– 10 dag sezama
– 1 žličko jedilne sode
PRIPRAVA:
V multipraktiku zmelji na drobno koruzo (oz. ovsene kosmiče in corn flakese) ter semena sončnic. Maslo, jajca in sladkor pregneti z rokami in dodaj vsebino multipraktika. Zmešaj in dodaj toliko moke, da je testo voljno.
Masa za kekse naj stoji en dan zavita v alufolijo, da se vse sestavine lepo spojijo. Nato maso zvaljaj in uporabi modelčke za kekse, ali pa iz mase naredi kroglice ter jih speci pri 175 stopinjah Celzija.
Dober tek.
Iskusni kažu da kod pravljenja ćevapa nema posebnih komplikacija, poenta je u dobrom mesu, načinu pripreme i da smesa odstoji.
Sve što vam je potrebno za prave ćevape jeste 1,5 kg mlevene junetine, 0,5 kg jagnjetine, 4-5 čena belog luka, 2% od ukupne količine mesa, soli i 2 kašičice sode bikarbone.
Meso isečeno na kockice dobro posolite, izmešajte i prelijte sa oko 100 ml vode i belog luka koje ste ranije prokuvali. Smesu izmešajte i ostavite preko noći u frižideru. Sutradan smesu sameljite u mašini za meso dva puta, ostavite da stoji nekoliko sati na sobnoj temperaturi, a zatim stavite u frižider.
Pre nego krenete oblikovati ćevape u smesu umešajte sodu bikarbonu i to je to.
Uživajte u ukusnom i sočnom ćevapu.
(Family.rs)
Ljubljana – MMC RTV SLO
Sestavine: 500 g gladke in 500 g ostre moke, 90 g kvasa, 500 ml mleka, 7 rumenjakov, 60 g sladkorja, 1 vaniljev sladkor, 100 ml olja, 50 ml ruma, 1 žlička soli, sok polovice limone, olje za pečenje.
Kvas nadrobimo, prelijemo z malo mleka in dodamo žličko sladkorja. Rumenjake, sladkor in vaniljev sladkor stepamo, da postane masa penasta in naraste. Dodamo olje in rum. Mešamo in počasi dodajamo sol, limonin sok, vzhajani kvas, preostanek mleka in moko. Mešamo še približno 10-15 minut.
Nato iz mase oblikujemo kroglice, vsaka naj bo iz okoli 100 gramov mase (pomagamo si lahko z žlico), in jih pustimo vzhajati približno 30 minut. Med vzhajanjem jih obrnemo, da vzhajajo z obeh strani.
Krofe polagamo v ogreto maščobo in jih spečemo na obeh straneh, da dobijo zlato rumeno barvo. Na koncu jih napolnimo z marelično marmelado in posipamo s sladkorjem.
Vprašanje poslušalke Ane: prosila bi za recept za dobre krofe. Odkar je moja mama odšla k Bogu se po raznih receptih trudim narediti dobre in lepe krofe, vendar se mi zmeraj kaj ponesreči (enkrat nimajo venčka, drugič se mi obračajo, ko jih pečem, tretjič imajo luknje ……), le redkokdaj so tako lepi in okusni, kot jih je delala moja mama.
Odgovor sestre Nikoline:
za krofe potrebujemo:
80 dag moke
žlička soli
3 žlice ruma
limonino ali pomarančno lupino
4 dag kvasa
3 jajca
2 žlici sladkorja
vanilin
3 žlice kisle smetane
2,5 dag masla
3 dl mleka
Kvasu dodamo sladkor in mleko, ko je raztopljeno, pa še žlico ali dve moke. Tako kvas začne hitro vzhajati in nikoli ne bo prehajal. Iz beljakov naredimo sneg, dodamo sladkor in vanilin. Rumenjake in smetano zmešamo v kremasto zmes ter dodamo moki. Prilivamo mleko, ob strani v moko damo vzhajan kvas in mešamo z roko. Gnetemo in po potrebi prilivamo. Dodamo še 2 žlici ruma ali žganja. Mirno naj vzhaja 80 – 90 minut. Razvaljamo – če bodo enojni krofi, debelejše. Izkrožimo in damo vzhajati cca. 35 minut. Če so dvojni, jih tanjše razvaljamo. Na eno krog damo marmelado in pokrijemo z drugim krogom (a pazimo, ne moknato stran na marmelado). S prsti pritisnem ob robu. Vzhajajo pol ure. Obreznine damo v skledo in lahko naredimo flancate ali male krofke. Proti koncu vzhajanja v prvem ali drugem primeru začnemo počasi pogrevati olje (2 cm visoko). Preizkusimo ga s koščkom testa ali drobtino: od dna do vrha mora priti ob štetju en-dva-tri. Temperatura mora biti ravno prava. Ob premalo vročem olju, se olja napijejo. Če je prevroče, hitro dobijo barvo, a notri nastanejo luknje (eno se zgodi, če so premalo vzhajani). V olje damo vrhnjo plast krofa in pokrijemo posodo. Ko so ocvrti, jih obrnemo in drugo plast cvremo odkrito. Pobiramo na rešetko in ocvremo še druge.
Tokrat recept za piškote z ovsenimi kosmiči in ingverjem, pri katerem za pripravo nismo uporabili jajc. Pa dober tek!
Vse sestavine zmešamo v posodi. Masa je sicer mehka in drobljiva, najbolje, da jo dobro premešamo z roko, da se moka oprime kosmičev. Oblikujemo za oreh velike kroglice, jih sploščimo in polagamo na peki papir in jih pečemo na 180*c kakih 7 – 10 min.
Čaj otklanja umor, okrepljuje, poboljšava koncentraciju, daje energiju, prevenira mnogobrojne bolesti, otklanja različite zdravstvene tegobe… Međutim, da bi ovaj blagotvorni napitak ispoljio maksimalan lekoviti efekat, potrebno je da se priprema po određenim pravilima. Iako svaki čaj zahteva drugačiju proceduru, osnovno je da se koristi meka voda sa malom koncentracijom hlora i kamenca, a to se donekle postiže prokuvavanjem. Koji god čaj da konzumirate, preporučuju se 2-3 šolje dnevno da bi lekovito dejstvo došlo do punog izražaja.
VRSTE ČAJA
Postoje dve velike grupe čajeva – pravi čaj (dobija se iz biljke Camelia sinensis) i biljni čaj koji se priprema od raznih lekovitih trava. Pravi čaj sadrži kofein, te se najčešće koristi kao stimulativno ili umirujuće sredstvo, dok se napici od bilja uglavnom upotrebljavaju kao lekovito sredstvo u narodnoj medicini.
Drvo čaja zimzeleni je grm ili stablo sa tamnozelenim listovima i belim, krupnim cvetovima vrlo prijatne arome koja podseća na jasmin. Napitak se može spravljati od svih delova biljke, ali se u tu svrhu ipak najčešće koriste listovi, najbolje sa mladog grma, jer čaj u tom slučaju ima jače dejstvo i na većoj je ceni.
Postoje četiri osnovne vrste pravog čaja, koje se razlikuju po načinu obrade listova nakon berbe, pri čemu se kao glavni kriterijum izdvaja stepen oksidacije. U pitanju su crni, zeleni, beli i ulong čaj.
BILJNI I VOĆNI ČAJEVI
Prave se od svežih ili sušenih cvetova, listova, semenja, korenja i plodova raznih lekovitih biljaka. Ovakvi čajevi pripremaju se uglavnom tako što se određeni deo biljke prelije vrućom vodom i ostavi da stoji kraće ili duže vreme, u zavisnosti od vrste biljke, jačine ukusa i lekovitosti koja želi da se postigne. Sveža biljka zahteva kraće potapanje, dok se sušena ekstrahuje malo duže. Kuvanje biljke ne preporučuje se zbog očuvanja lekovitih sastojaka, naročito ukoliko sadrži eterična ulja, kao što je slučaj sa kamilicom, nanom… Biljni i voćni čajevi ne sadrže kofein, ali zato obiluju mnogim dragocenim sastojcima i imaju izvanredna lekovita svojstva. Čajevi od listova i cvetova biljke pripremaju se prelivanjem vrućom vodom, dok se napici od korena i semena najčešće potapaju u hladnu vodu, zagrevaju do ključanja i kuvaju dok ne ispari trećina tečnosti.
KAKO POBOLJšATI UKUS I LEKOVITOST?
Iako biljke od kojih se pripremaju čajevi poseduju snažna lekovita dejstva, uz određene dodatke kao što su med i limun njihova lekovitost dostiže još viši nivo.
Prilikom izbora meda za čajeve treba voditi računa o pravilima kombinovanja različitih vrsta biljaka i ovih pčelinjih proizvoda. Ukoliko pijete svetle čajeve, kombinujte ih sa medom od lucerke ili nekim drugim neutralnog ukusa. Bogate i intenzivne crne čajeve zasladite medom od heljde ili lipe. Ukoliko volite citrusni ukus čajeva, upotrebite med od narandžinih cvetova. Med se dodaje u topao, nikako u vreo napitak, da ne bi izgubio dragocena svojstva.
Limun se često dodaje čajevima kako bi im se poboljšao ukus, a osim toga, naučna istraživanja pokazala su da dodavanje limuna u zeleni i beli čaj poboljšava njihovu delotvornost. Čajevi sa dodatkom limunovog soka preporučuju se u slučaju glavobolje, bolesti srca, ateroskleroze, tromboze, gangrene, dijabetesa, oboljenja prostate…
Još jedan čest dodatak čajevima jeste cimet koji se uglavnom dobro kombinuje sa voćnim aromama, kao što je na primer jabuka.
Bez ikakvih dodataka piju se čajevi namenjeni lečenju tegoba izazvanih bolestima želuca, creva, bubrega, bešike, žuči i mokraćne kanale.
TOP-SAVETI
– Prilikom pripreme čaja najbolje je koristiti svežu ili sušenu biljku u listićima (rinfuza). Čajevi u listićima su efikasniji, ukusniji i aromatičniji od takozvane čajne prašine koja se pakuje u filter kesice.
– Sušene biljke čuvajte u dobro zatvorenim staklenim posudama ili papirnim vrećicama.
– Kad god ste u prilici koristite svežu biljku umesto sušene.
– Pripremajte čaj u što većim posudama da bi im ukus bio intenzivniji.