ÄŒAJ PROTI KAÅ LJU

Vzamemo srednje veliko čebulo, jo prerežemo in z olupki vred skuhamo v 1/4 litra vode. Vre naj par minut. Lahko sladkamo z žličko meda v ohlajen čaj toliko, da ga lahko pijemo. Tako izboljšamo okus. Ko se pa navadimo okusa, je čaj prav dober. To pijemo nekaj dni in uspeh je zagotovljen, pa tudi za čiščenje pljuč je čaj dober. Ta recept lahko zamenja zdravnika pri prehladnih obolenjih.

ZDRAVILNE RASTLINE ZA LAJÅ ANJE STRESA

* Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)

* Navadna melisa (Melissa officinalis)

* Poprova meta (Mentha piperita)

Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)

Baldrijan je trajnica, ki zraste do 1,2 m visoko. Ima pernato deljene liste in belo-rožnate cvetove. Rastlina izvira iz Evrope in severne Azije, kjer raste na bolj vlažnih rastiščih.
Zdravilna dela rastline sta korenina in korenika, ki vsebujeta do 1,4 % eteričnega olja, katerega sestavine so pomembne za delovanje baldrijana.
Ime rastline izhaja iz latinščine: “valere” pomeni biti zdrav oziroma močen. Drugi viri navajajo, da naj bi bilo ime povezano z rimskih cesarjem Publiusom Liciniusom Valerianusom.
Baldrijanove zdravilne učinke so odkrili že v 1. stoletju našega štetja, saj ga je grški zdravnik Dioscorides priporočal za množico medicinskih težav: za težave s prebavo, slabost, težave z jetri in okužbe sečil, pomagal pa naj bi celo pri epilepsiji. Indijska ajurvedska medicina in tradicionalna kitajska medicina ga že od nekdaj uporabljata pri zdravljenju nespečnosti in nervoze.
Baldrijan je danes najbolj uporabljan sedativ v Evropi. Dokazano je, da deluje pomirjevalno, umirja tesnobo, spodbuja apetit in znižuje zvišan krvni tlak. Pomaga pri nespečnosti, predvsem zaradi živčnosti, in je učinkovito zdravilo pri spopadanju s stresom, saj pomaga pri utrujenosti, psihični napetosti, razdražljivosti, tesnobi in motnjah zbranosti.
Baldrijan je blažje pomirjevalo od sinteznih spojin, slovi pa po svoji izjemni varnosti.
Zato ga je tudi Komisija za pripravo monografij (HMPC) o zdravilnih rastlinah pri evropski agenciji (EMEA) za zdravila uvrstila med zdravila za lajšanje blagih stanj napetosti and motenj spanj.

Navadna melisa (Melissa officinalis)

Navadna melisaMelisa zraste do meter in pol visoko. Prepoznamo jo po drobnih belih cvetovih in nazobčanih, izrazito žilnatih jajčastih listih, ki so svetlo zelene barve in imajo izrazit vonj po limoni. Cveti od julija do septembra. Raste predvsem v vzhodnem Sredozemlju in zahodni Aziji.
Ime rastline izhaja iz grške besede “melissa”, kar pomeni čebela, kajti čebele na tej rastlini rade nabirajo med.
Melisa se uporablja že stoletja. Rimljani in Grki so jo uporabljali za obvezovanje ran in zdravljenje strupenih pikov ali ugrizov. Arabci so jo uporabljali za zdravljenje depresije in anksioznosti, Angleži pa so jo dodajali v pripravke za loščenje pohištva.
Melisa deluje pomirjevalno in se zato uporablja v pripravkih za pomirjanje, predvsem v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami. Pomirjevalno deluje eterično olje. V njem sta najučinkovitejša citral in citronelal. Uporablja se tudi pri prebavnih težavah, saj deluje karminativno (preprečuje nastajanje črevesnih plinov) in spazmolitično (blaži krče gladkih mišic).
Komisija za pripravo monografij (HMPC) o zdravilnih rastlinah pri evropski agenciji za zdravila (EMEA) je uvrstila meliso med tradicionalna zdravila za lajšanje blagih simpotmov mentalnega stresa in kot pomoč pri spanju in za simptomatsko zdravljene blagih želodčno-črevesnih težav stanj, vključno z napihnjenostjo in napenjanjem.

Poprova meta (Mentha piperita)

Poprova metaPoprova meta zraste do 80 cm visoko. Divje raste po celi Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Je naravni hibrid med vodno meto (Mentha aquatica) in klasasto meto (Mentha Spicata). Ima štirirobo steblo in nazobčane liste, ki so zdravilni del rastline.
Ime rastline Mentha piperita izhaja iz grške besede “Mintha”, kakor je bilo ime mitološki nimfi, ki se je spremenila v to rastlino.
Posušene metine liste so našli že v egipčanskih piramidah, ki so bile zgrajene okoli leta 1000 pred našim štetjem. Uporabljali so jo tudi stari Grki in Rimljani.
Poprova meta deluje karminativno, sprošča mišične krče, pospešuje znojenje in je antiseptik. Glavni nosilec protibakterijskega delovanja je eterično olje z mentolom in mentonom. Rastlina spodbuja izločanje žolča in prebavnih sokov. Uporablja se v kombinaciji z baldrijanom in meliso. Mešanica namreč pomirja, pomaga pri nervozi, stresu in nespečnosti. Poprova meta s svojo aromo pripomore k blagodejnemu pomirjevalnemu učinku.

MAÄŒJA META VZNEMIRJA IN POMIRJA – GORENJSKI GLAS

Mačke se na mačjo meto odzovejo z vznemirjenjem in evforijo, ljudje, ki srkajo njen čaj, pa se nasprotno povsem pomirijo. Kosmatim prijateljem privoščimo grizljanje suhih listov mačje mete za spodbujanje igrivosti, sami pa si iz njih pripravimo čaj za boljši spanec.

Mačja meta za mačje užitke

Mačja meta (Nepeta cataria) izvira iz vzhodnih delov Sredozemlja, srečamo pa jo po vsej stari celini. Če ste ljubitelj met, jo gotovo že dobro poznate. Za vse tiste, ki ne veste, o kateri rastlini je govor, pa hiter opis – listi so srčasti, nagubani, z nazobčanim robom in značilne sivkasto zelene barve zaradi drobnih dlačic na površini. Cvetovi so ustnati in združeni v socvetja na koncu vrhnjih poganjkov. Njihova barva je različna – od bele, rahlo rožnate do modre. Mačja meta cveti od junija do septembra. Tik pred ali med cvetenjem nabiramo zelišče, ga posušimo in shranimo za pripravo zdravilnih čajev ali pa kot sredstvo za igro in razvedrilo naših mačk.

Pomoč pri prebavnih motnjah

Že ime današnje rastlinice nakazuje na povezanost omenjene mete z mačkami, zato se bomo za spremembo bolj kot učinkom mačje mete na ljudi posvetili njenemu neverjetnemu vplivu na mačke. A najprej poglejmo, kako ta trajnica iz družine met vpliva na ljudi. Navadno mačjo meto so v zdravilne namene uporabljali že stari Rimljani. Tudi v srednjeveškem zdravilstvu je imela velik pomen, na kar kažejo mnogi stari zapisi. Iz nje so pripravljali čaje, izdelovali tinkture in olje ali pa so njene posušene liste kadili. Posušeno listje so svoj čas mešali tudi tobaku, imelo pa naj bi rahlo omamen učinek. Mačja meta deluje podobno kot druge vrste met, denimo poprova ali klasasta – blaži krče in vetrove v črevesju, ureja želodčne in črevesne težave ter preprečuje napenjanje. Lajša bolezni dihal, kot so bronhitis, katar, prehladi … Ker deluje pomirjevalno, je dobrodošla pomoč pri nespečnosti, razdražljivosti in stresu. V obliki obkladka jo polagamo na rane, praske in otekline. Olje, pridobljeno iz mačje mete, učinkovito odganja komarje.

Ko mačke padejo v trans …

Če opazujemo mačke, ki so prišle v stik z mačjo meto, bi lahko rekli, da so videti, kot bi bile zadete. In res, eterično olje mačje mete vsebuje snovi, ki na mačke deluje podobno kot marihuana na nekatere ljudi. Desmond Morris v knjigi Zakaj mačka prede – Resnice in zmote o vedenju mačk opisuje, da ko mačka na vrtu odkrije in poje to rastlino, doživi desetminuten narkotični »trip«, med katerim je videti, kakor bi padla v ekstazo, je omamljena oz. zamaknjena. Mačkino soočenje z rastlino lahko opišemo tudi takole: mačka se približa omenjeni rastlini in jo začne ovohavati, potem pa jo v naraščajočem zanosu liže, grizlja, žveči, se znova in znova drgne ob njo, otresa z glavo in glasno prede, grči in mijavka, se valja po tleh ter tu in tam celo narahlo poskakuje v zrak. Celo najbolj umirjene mačke, ki se sicer vedejo povsem zadržano, v primeru, ko pridejo v stik s to rastlino, kažejo popolno neobrzdanost. Valjanje v stanju, podobnem transu, je podobno kretnjam in vedenju goneče se mačke med ovulacijo, zato nekateri strokovnjaki domnevajo, da mačja meta deluje na mačke kot nekakšen mačji afrodiziak.

Tudi igrače in priboljški z dodatkom mačje mete

Če smo vas malce prej prestrašili z izjavo, da mačja meta deluje na mačke podobno kot marihuana na ljudi, naj vas pomirimo. Mačji zasvojenci imajo srečo. Drugače od mnogih drog, ki jih uporabljajo ljudje, kemična snov v mačji meti mačkam ne povzroča odvisnosti in trajnih negativnih posledic. Po desetminutnem transu oz. užitku se mačka vrne v normalno stanje brez vsakršnih škodljivih učinkov. Grizljanje suhih listov zatorej mački ne škodi. Nasprotno, spodbuja igro, telesno dejavnost in boljše počutje. Če jih nimate na zalogi, lahko svoji mijavkajoči ljubljenki v trgovini enostavno kupite igračo ali blazino, ki vsebuje mačjo meto. Z njo so polnjeni tudi nekateri mačji priboljški. No, lahko jo spustite tudi v domači vrt, ampak v tem primeru bo z nebrzdanim valjanjem nasad mačje mete močno poškodovala. Pa še to. Vse vrste iz družine mačk, tudi tigri in levi, se na mačjo meto odzivajo na enak način. Čisto lahko pa se zgodi, da je vaša mačka povsem ravnodušna do mačje mete. Obstajajo namreč tudi mačke, ki jih mačja meta ne vzdraži. Pravijo, da se mačke že rodijo kot »zasvojenke« ali pa ne. Mačja meta pa ni edina rastlina, ki pri mačkah povzroča zanesenost in nenavadne reakcije. Takšnih je vsaj še deset, najbolj znan med njimi pa je baldrijan, ki mu ljudski jezik upravičeno reče tudi mačja trava.

MELISA ZDRAVI VSE BOLEZNI – GORENJSKI GLAS

Melisa (Melissa officinalis) je njega dni veljala za panacejo, rastlino, ki zdravi vse bolezni. Zelo privlači čebele in krepi njihovo zdravje. Kar sploh ni čudno. Beseda melissa grško pomeni čebela.
Pred časom me je sosed čebelar prosil za vrečko čebeloperke, kot so ji nekoč pravili. Z njo natira panje, da jih čebele ne bi zapustile. Pogosto jim pripravlja tudi čaj, zato mu je kaj hitro pošla domača zaloga. Sploh, ker ga tudi sam rad pije. Kaj lahko se zgodi, da boste še pridni kot čebele, če boste pili pripravke iz te vrtne zeli z vonjem po limonah in okusom, ki človeka osveži in je kot nalašč za poletne dni.

Melisa obnovi mladost

Meliso v zdravilstvu uporabljajo že več kot dva tisoč let. V Evropo so jo zanesli Arabci prek Å panije. Gojili so jo zlasti menihi na samostanskih vrtovih. Srednjeveške zdravilske bukve jo omenjajo kot eliksir življenja s čudežno močjo. Tisti, ki so zjutraj redno pili melisin čaj, naj bi živeli krepko čez sto let. V 17. stoletju je zelo znano postalo melisino oziroma karmeličansko žganje, ki so ga začele proizvajati in v svet pošiljati bosonoge karmeličanke iz Pariza. Å e dandanes je to žganje zelo v uporabi, zlasti na nemškem govornem območju, kjer ga poznajo pod imenom Klosterfrau-Melissengeist. Kot zdravilo za vse bolezni so meliso čislali tudi arabski modreci, ki so se na zdravilstvo zelo spoznali. Priporočali so jo za zdravljenje božjasti, blodenj, besnenja, bolezenske zaspanosti in brezvoljnosti. Krepila in poživljala naj bi tudi srce, želodec, možgane in vse organe, kar jih je. Navduševalo je dejstvo, da naj bi obnovila mladost in pomagala opešani naravi. Zdravnik Paracelsus je prisegal, da je izmed vseh zeli najboljša za srce. Odpravila naj bi možganske zavore in poživljala duha. Plinij je svetoval, naj si z njo umivajo oči tisti, ki jim je začel pešati vid in jim rase siva mrena. Uveljavila se je tudi pri nas. Stari padarji so pisali: »Z melisno vodo lase zmivej, ne bodo nikoli sivi!«

Prija pred težkimi preizkušnjami

Zdravilnost, ki so jo melisi pripisovali že stari zdravitelji, je potrdila znanstvena medicina. Obnese se pri prebavnih težavah, denimo pri slabi prebavi, preveč kisline, slabosti, napenjanju, kolikah in krčih. Je blago pomirilo, ki pomaga pri žalosti, tesnobi, depresiji, lenobnosti, histeriji, stresu, nespečnosti, migreni, menopavzi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti in razdraženosti. Po čaju iz melise naj sežejo ljudje, ki jih čakajo težke preizkušnje. Denimo študentje pred izpiti. Pomagal jim bo zbrati misli in utrdil spomin. Pridno naj ga pijejo tudi melanholiki, saj bo dobro del njihovi pretežno otožni duši. Krepi delovanje srca in znižuje krvni tlak. Vroč čaj pospešuje potenje, zbija vročino in uspešno zdravi prehlad, gripo, kašelj in infekcije. Ima protivirusni učinek, pomaga pa tudi proti alergijam. Učinkovit je pri zdravljenju senenega nahoda. Pri slabem zadahu je dobrodošel za spiranje ust. Blaži bolečine pri zobobolu in omotico pri nosečnicah. Dekleta si s poparkom očistijo in osvežijo kožo.

Čaj in mešanice za različne tegobe

Čaj iz melise pripravimo kot poparek: dve žlički zeli prelijemo s skodelico kropa in pustimo stati 10 minut. Å e posebej zdrav in okusen je, če ga pripravimo iz svežih listov. Pijemo ga večkrat dnevno dalj časa. Zlasti bo prijal otrokom, starejšim in slabotnim osebam. Proti živčnim motnjam in nespečnosti melisi dodamo baldrijan (Valeriana officinalis), hmelj (Humulus lupulus) ali šentjanževko (Hypericum perforatum). Za zniževanje krvnega tlaka jo mešamo z lipovim cvetjem (Tilia cordata), za zdravljenje želodčnih tegob pa s kamilico (Matricaria chamomilla) ali poprovo meto (Mentha piperita). Melisin poparek lahko vlijemo tudi v kopel, v kateri zvečer okopamo nemirne malčke, da se laže pogreznejo v deželo sanj. Pri hudi nespečnosti odraslih pomaga melisino žganje. Nekaj kapljic zmešamo z vodo, spijemo pred spanjem. Žganje je dobrodošlo za vtiranje pri revmatizmu, blaži tudi pike žuželk. Melisino eterično olje se uporablja v aromaterapiji za zdravljenje strahu, sramežljivosti in depresij. Ta priljubljena zel se skupaj s poprovo meto (Mentha piperita) in drugimi zelišči pogosto znajde tudi v aromatičnih blazinicah za dihala, glavobol in pomiritev.

V NARAVI JE ”MIZICA POGRNI SE” (mala marjetica)

Nabiramo cvetove in mlade listke marjetic za dodatek solatam. So zelo okusni in zdravilni, polni vitaminov in rudnin. S cvetovi okrasimo solate.
Nabiramo lahko tudi drobne cvetne popke, ki so primerni tako za solate kot tudi za vlaganje v kis.
Marjetica je zdravilno zelišče. Njene cvetove sušimo za čaj.
Enako uporabne so tudi okrasne marjetice z bogatejšimi cvetnimi čašami.

Rastlina vsebuje saponine, čreslovine, sluzi, grenčine, eterična olja in flavone. Uporabljamo sveže ali posušene cvetne koške, iz katerih si pripravimo poparek, ki ga pijemo trikrat na dan: žličko posušenih cvetov prelijemo s skodelico vroče vode in namakamo 10 minut. Čaj deluje kot ekspektorans (za izkašljevanje). Pitje čaja pomaga tudi pri revmatizmu, artritisu in težavah z jetri in ledvicami. Blaži bolečine in krče, pospešuje presnovo in ima adstringentne lastnosti.

Marjetica tudi čisti kri, saj pospešuje izločanje strupov iz organizma. Ima poživljajoč učinek. Spomladi si vsak dan iz mladih poganjkov in listov pripravimo napitek: iztisnemo dve žlici soka ter ga zmešamo s pol skodelice vode.
Listi marjetice se zunanje uporabljajo za zdravljenje ran in brazgotin. Žvečenje svežih listov pa zdravi afte in druge razjede v ustih.

Å e nekaj za praktično uporabo:
Čaj, ki pomaga pri angini
Pripravimo poparek iz listov in cvetnih koškov marjetice. Uporabimo 3 jedilne žlice suhega zelišča in 1 liter vode. Pustimo stati 10 minut. Pijemo trikrat dnevno eno skodelico. Čaj osladimo s kostanjevim medom.

Zdravljenje ran
Na vnete rane, ki se nočejo zaceliti, damo obkladek iz natolčenih listov, korenin in cvetov navadne marjetice.

Spomladanska solata za čiščenje telesa
Potrebujemo: 2 pesti narezanih listov regrata, 2 pesti narezanih listov navadnega svinjaka (špehca), 1 pest narezanih mladih listov ozkolistnega trpotca, 1 pest narezanih liston navadne marjetice, 1 pest narezanih listov trobentice, 1 pest cvetov navadne marjetice, 1 pest cvetov trobentice, 1 pest narezanih listov čemaža, 1 pest narezanih listov plešca, 1 šopek zeli bršljanaste grenkuljice, 1 šopek narezanih mladih listov rmana, 2 pesti narezanih listov špinače, mešanici primešamo še topel krompir. Solato začinimo s soljo, zabelimo z olivnim oljem, jabolčnim kisom ali limoninim sokom.