Čaji iz začimb in dišavnic za dobro prebavo

Dišavnice in zelišča na enostaven način odlično skrbijo za dobro prebavo. Dobro prebavljena hrana ne pušča lepljivih in škodljivih ostankov v organizmu. V primeru slabe prebave se škodljive in neprebavljene snovi nalagajo v tkivo in ga oslabijo, na ta mesta pa se vsidrajo neravnotežja naravnih načel in povzročajo bolezni.

Okuse začimb in dišavnic najbolje spoznamo tako, da si iz njih pripravljamo napitke. V skladu s potrebami lahko pripravimo lastno mešanico čajev, ki jih pijemo namesto pravega čaja ali kave.

Napitki lahko telo segrevajo ali hladijo. Imajo izredne učinke pri izboljšanju prebave in čiščenju organizma, odlični so za dobro zdravje in počutje. Nekateri so nekoliko pikantni, a izvrstnega okusa, organizmu pa se zelo priležejo. Blagodejno delujejo na uravnotežanje naravnih načel v organizmu.

Ogrevalni napitek je sestavljen iz kardamoma, cimeta, klinčkov, ingverja in minimalne količine popra. Četrt čajne žličke mešanice začimb prelijemo s skodelico vroče vode in pustimo nekaj minut. Sladimo ga z medom ali rjavim sladkorjem. Po želji lahko običajnemu čaju dodamo ščepec te zeliščne mešanice.

Hladilni čaj pripravimo iz kumine, koriandra in janeža. Kljub temu, da pijemo čaj topel, organizem globinsko hladi in mu znižuje temperaturo. Eno čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vroče vode, pustimo nekaj minut, precedimo in spijemo.

Prijetno pa lahko začinimo tudi mleko. Uporabimo ingver, kardamom, cimet in majhen ščepec muškatnega oreščka. Začimbe prelijemo z vročim mlekom in ko se nekoliko ohladi, dodamo med. Ta napitek je zelo koristen pred spanjem, pomirja živce in celoten organizem, da laže zaspimo. Namesto cimeta lahko uporabimo klinčke ali druge začimbe.

Odličen napitek za boljšo prebavo je tudi mešanica jogurta in vode 1:1, ki ji dodamo cimet, kardamom ali pa jo po želji začinimo kako drugače. Sam jogurt je pretežek in ovira prebavo, v napitku s cimetom ali drugimi začimbami pa je blagodejen in neverjetno dobrega okusa.

AMERIÅ KI SLAMNIK

Ameriški slamnik (znanstveno ime Echinacea purpurea ali škrlatna ehinaceja) je vrsta cvetnic, ki pripada rodu Echinacea. Pogosto je zasajen v vrtovih in parkih kot okrasna rastlina, uporablja pa se tudi v zdravstvu, saj ima ugodne učinke na imunski sistem.

Ameriški slamnik je edino zdravilo, ki ga pri zdravljenju prehlada uporabljamo za odpravljanje vzrokov in ne le lajšanje simptomov!

Uporaba Ameriškega slamnika

Pripravki iz ameriškega slamnika (ehinaceja) so med najbolje prodajanimi rastlinskimi zdravili v Evropi in ZDA. Uvrščamo ga v družino košaric- to nam že ob prvem stiku z rastlino izdajo koškasta socvetja, podobna kamilici. Zdravila z ameriškim slamnikom spodbujajo delovanje imunskega sistema tako, da povečajo dejavnost nekaterih belih krvnih celic. V farmaciji uporabljamo tri vrste ameriškega slamnika: škrlatni, ozkolistni in bledi ameriški slamnik. Največ raziskav potrjuje učinkovitost škrlatnega ameriškega slamnika.
Kako vemo, da deluje zdravilno

Pri Indijancih ima uporaba ameriškega slamnika dolgo tradicijo. Z njim so zdravili rane in kačje ugrize. Seveda pa tradicionalna raba, čeprav dolgotrajna, ni dober dokaz za dejansko terapevtsko učinkovitost neke zdravilne rastline. O učinkovitosti nas najbolje prepričajo kakovostne klinične raziskave.

Pri eni izmed njih so 559 zdravim prostovoljcem razdelili škatlice, v katerih so bile tablete z ameriškim slamnikom oz. prazne tablete (placebo). V zapečateni ovojnici je bilo napisano, katere tablete so v posamezni škatlici, vendar tega niso vedeli ne zdravniki ne prostovoljci. Prostovoljci so zdravilo začeli jemati ob prvih znakih prehlada. Zdravniki so na začetku in koncu zdravljenja ocenili prisotnost 12 bolezenskih znakov: izcejanje iz nosa, solzenje oči, vneto grlo, glavobol, vročina, kašelj … Bolnikom, ki so jemali prazne tablete, so se bolezenski znaki med obema pregledoma spontano izboljšali za 29 odstotkov, tablete z ameriškim slamnikom pa so bolezenske znake v povprečju oblažile za kar 63 odstotkov.

Ta in še nekaj podobnih raziskav torej potrjujejo zdravilni učinek zeli škrlatnega ameriškega slamnika pri prehladu.
Uspešnost zdravljenja prehlada s pripravkom iz ameriškega slamnika v primerjavi s kontrolnim praznim zdravilom (placebo)

Načini priprave zdravil z ameriškim slamnikom

Na tržišču najdemo zdravila z ameriškim slamnikom, ki so pripravljena na različne načine:

1. Nekatera pripravijo tako, da sveže rastline zmeljejo in iz njih iztisnejo sok. V ta sok preidejo predvsem snovi, ki so dobro topne v vodi, manj pa tiste (alkamidi), ki se raztapljajo v alkoholu. V sok preidejo tudi encimi, ki nekatere snovi (derivate kavne kisline) razgradijo.
2. Pri drugem načinu priprave k zmletim rastlinam dodajo manjšo količino alkohola (npr. 20 odstotkov), ki deloma olajša raztapljanje alkamidov in zavre delovanje encimov. Po tem postopku je pripravljeno tudi Lekovo zdravilo Immunal®, ki ga verjetno skoraj vsi poznamo.
3. Pri tretjem načinu, ki mu rečemo priprava tinkture, zmletim rastlinam dodajo večjo količino alkohola (npr. 300 odstotkov). S tem zelo dobro raztopijo alkamide, poslabša pa se raztapljanje polisaharidov. Pri tinkturi se zaradi dodanega alkohola celotna tekočina razredči.

Poleg po tehnologiji priprave lahko izdelke z ameriškim slamnikom razdelimo tudi po njihovem pravnem statusu:
Prva skupina so zdravila, v katero spada tudi Immunal®. Te izdelke pred prihodom na trg pregleda pristojni državni organ (Agencija za zdravila in medicinske pripomočke) in odobri njihovo sestavo ter navedbe na ovojnini in priloženih navodilih za uporabo zdravila. Drug pooblaščeni organ (Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil) pa redno preverja njihovo kakovost.

Druga skupina izdelkov so prehranska dopolnila. Tudi iz te skupine je na slovenskem tržišču nekaj izdelkov z ameriškim slamnikom. Tem izdelkom se ne sme pripisovati zdravilnih učinkov. Njihovo kakovost se občasno preverja samo s stališča varnosti (vsebnost pesticidov in težkih kovin …), ne preverja pa se njihove učinkovitosti.

Ameriški slamnik je praktično edino zdravilo, ki ga pri zdravljenju prehlada uporabljamo za odpravljanje vzrokov in ne le za lajšanje simptomov. Večina drugih zdravil, ki jih jemljemo pri prehladu, nam le lajša bolečine, zmanjšuje povišano temperaturo, olajšuje kašelj, preprečuje dodatne okužbe z bakterijami … Ker je prehlad pozimi zelo pogosto obolenje, zanj pa še nimamo učinkovitih sinteznih zdravil, ima ameriški slamnik nedvomno svetlo prihodnost.
Nekaj opozoril pri uporabi pripravkov iz ameriškega slamnika

Pri težjih avtoimunih boleznih kot je lupus, multipla skleroza, tuberkuloza, se pred uporabo posvetujte z zdravnikom. Če ste alergični na družino marjetic, ste lahko tudi na ameriški slamnik. Dolgotrajna raba lahko učinke rastline oslabi. Večji omerki lahko občasno povzročijo omotičnost in slabost z bruhanjem.

PRAVI PELIN

Za kuhinjo in do­ma­čo le­kar­no

Če­prav je pe­lin znan pred­vsem kot za­čim­ba in kot zdra­vil­na rast­li­na, ki so jo upo­rab­lja­li že Per­zij­ci, Egip­ča­ni, Grki in Rim­lja­ni, je za­ra­di de­ko­ra­tiv­nih li­stov pri­me­ren tudi kot okra­sna rast­li­na za vr­to­ve ali lon荭ke. Ve­li­ke, sre­br­ne rast­li­ne pe­li­na so pri­mer­ne kot ozad­je za nižÂ­je cve­to­če rast­li­ne. Cvet­li­čar­ji pa ga upo­rab­lja­jo tudi v šop­kih in aranžÂ­ma­jih.

14-01Pra­vi pe­lin (Ar­te­mi­sia ab­sint­hium) je zel­na­ta traj­ni­ca, vi­so­ka 60 do 100 cm. Ima po­končÂ­na, raz­vejena steb­la, ta so, tako kot li­sti, pre­kri­ta s sre­br­no si­vi­mi go­sti­mi dla­či­ca­mi, ki da­je­jo rast­li­ni sre­br­no siv vi­dez. Li­sti so troj­no per­na­ti, spo­daj ve­li­ki, pro­ti vrhu če­da­lje bolj celi. Po­sa­mez­ni li­sti­či so su­li­ča­sti. Å te­vil­ni pol­kro­gla­sti, po­ve­še­ni, svet­lo ru­me­ni košÂ­ki so zbra­ni na vrhu cvet­ne­ga steb­la v raz­ra­slih la­tih. Cve­ti od ju­ni­ja do sep­tem­bra. Plo­do­vi so zelo majh­ni. Vsa rast­li­na je močÂ­no aro­ma­tičÂ­na in gren­ke­ga oku­sa. Pra­vi pe­lin je zelo po­do­ben na­vad­ne­mu pe­li­nu, le da je ne­ko­li­ko manj­ši od na­vad­ne­ga in ima svil­na­to dla­ka­va, siv­ka­sta steb­la in li­ste ter ru­me­ne cve­to­ve, na­vad­ni pe­lin pa je rdečÂ­ka­sto na­dah­njen in ima po na­va­di tudi rdečÂ­ka­ste cve­to­ve. Za­me­nja­va med tema dve­ma rast­li­na­ma ni ne­var­na, saj obe rast­li­ni učin­ku­je­ta po­dob­no.

Kje ra­ste in kako ga go­ji­mo

Pe­lin ra­ste po vsej Evro­pi, Azi­ji in Se­ver­ni Ame­ri­ki. Pri nas je vča­sih ra­sel na vsa­kem vrtu. Do­bro us­pe­va na pešÂ­če­no-ilov­na­tih tleh z do­volj kal­ci­ja in na sončÂ­nih ra­stišÂ­čih. Pro­sto ra­sto­če­ga v na­ra­vi naj­de­mo na skal­na­tih ra­stišÂ­čih, na bre­go­vih rek, v vi­no­gra­dih, ob po­teh in plo­to­vih. Naj­bo­lje us­pe­va na su­hih tleh. Raz­mno­žu­je­mo ga s se­me­nom ali z de­lje­njem ko­re­nin. Se­je­mo ga zgo­daj spom­la­di ne­po­sred­no na vrt ali vzgo­ji­mo sa­di­ke v rast­li­nja­ku. Maja pre­sa­di­mo sa­di­ke na pro­sto. Raz­da­lja med rast­li­na­mi v gre­di­ci naj bo 50 cm x 45 cm. Li­ste pe­li­na spro­ti tr­ga­mo in upo­rab­lja­mo ali po­re­že­mo ce­lot­ne rast­li­ne okoli 10 cm nad tle­mi. Ze­lišÂ­če na­bi­ra­mo tik pred cve­te­njem. Po­su­ši­mo ga na pri­mer­nem pro­sto­ru v na­ra­vi ali v su­šil­ni­ci pri 40 sto­pi­njah Cel­zi­ja.

Upo­ra­ba v ku­li­na­ri­ki in zdra­vil­nost

V ku­li­na­ri­ki upo­rab­lja­mo mla­da steb­la, li­ste in cvet­ne pop­ke, sve­že ali po­su­še­ne. Pe­lin je pri­me­ren kot za­čim­ba za so­la­te in ribe, ne­ka­te­ri ga do­da­ja­jo mast­ne­mu mesu in eno­lončÂ­ni­cam. Upo­rab­lja­mo ga v majh­nih ko­li­či­nah, saj spa­da med najbolj grenka ze­lišÂ­ča. Do­da­ja­mo ga tudi vinu in žga­nju (pe­lin­ko­vec) in je se­stav­ni del li­ker­jev. V zdra­vils­tvu upo­rab­lja­mo pe­lin za zbu­ja­nje teka, pro­ti na­pe­nja­nju, pos­pe­šu­je de­lo­va­nje že­lod­ca, pre­ga­nja čre­ve­sne za­je­dav­ce in je ra­hel an­ti­sep­tik. Ure­ja iz­lo­ča­nje žol­ča, laj­ša ne­ka­te­re je­tr­ne bo­lez­ni in od­va­ja vodo iz te­le­sa. V ljud­skem zdra­vils­tvu so ga upo­rab­lja­li pri žen­skih bo­lez­nih in za spro­ža­nje men­strua­ci­je. Pe­lin od­stra­nju­je ne­pri­jeten za­dah v us­tih in po­ma­ga pri huj­ša­nju. Dol­go­traj­no upo­ra­bo pe­li­na ods­ve­tu­je­jo, ker vse­bu­je živčÂ­ni strup tu­jon. Ni pri­me­ren za no­sečÂ­ni­ce.

Učin­ko­vit v bio­tičÂ­nem vrtu

Pra­vi pe­lin je di­šav­no ze­lišÂ­če za mast­ne me­sne jedi, za svinj­sko mast in za eno­lončÂ­ni­ce. Upo­rab­lja­mo sve­že ali po­su­še­ne li­ste. Pe­lina pa ne upo­rab­lja­mo le v ku­li­na­ri­ki in kot zdra­vil­no rast­li­no, tem­več tudi za bio­tičÂ­no za­ti­ra­nje ško­dljiv­cev. Iz 400 g sve­že­ga ze­le­nja ali 30 g su­hih rast­lin­skih de­lov in 10 l vode pri­pra­vi­mo broz­go ali pre­vrel­ko. Spom­la­di škro­pi­mo ne­ra­zred­če­no pre­vrel­ko pro­ti go­se­ni­cam, list­nim ušem in ro­bi­do­vim pr­ši­cam. Pro­ti mrav­ljam in ri­be­zo­vi rji za­li­va­mo rast­li­ne pri tleh. Po­le­ti de­lu­je pe­li­nov čaj pro­ti list­nim ušem, mrav­ljam, ja­bolčÂ­ne­mu in gra­ho­ve­mu za­vi­ja­ču. Čaj pri­pra­vi­mo tako, da dve žli­ci pe­li­na sve­že­ga ali su­he­ga pe­li­na pre­li­je­mo z litrom kro­pa in pu­sti­mo, da se oh­la­di. Je­se­ni pa škro­pi­mo ro­bid­ni­ce z dva­krat raz­red­če­no broz­go pro­ti pr­ši­cam. Če po­sa­di­mo pe­lin v bli­žino ri­be­za, bo ob­va­ro­val ri­bez pred ri­be­zo­vo rjo. Os­tan­kov pe­li­na ne mecite na kom­post­ni kup.

Iz pelina izdelujemo tudi eko škropiva za naše vrtnine, da se jih škodljivci izogibajo.

ZDRAVILNA KOPRIVA

Kopriva je zdravilo, ki raste povsod. No, skoraj povsod, saj jo mnogi zatirajo; nekateri pa načrtno gojijo. Za koprive pravijo, da vsebujejo vse rudnine, ki jih potrebuje naše telo.
Najboljše so spomladi, lahko jih uporabljamo tudi poleti, v jeseni pa posebej zaživijo po dežju. Pri koprivi so zdravilni korenina, stebli, listi in cvetovi. Čreslovine spodbujajo delovanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žolčnika, ugodno vplivajo na prostato. Sveža kopriva vsebuje veliko železa in po zaužitju se znebimo utrujenosti in izčrpanosti. Nad spomladansko utrujenost gremo torej s koprivami.
Koprivno seme ljudsko zdravilstvo priporoča pri driskah ter ob težavah z žolčnikom in jetri. Sok iz zelenih delov koprive in tudi koprivni čaj se največ uporabljata za sveže iztisnjen sok in za čaj, saj spodbujata presnovo, pospešujeta odvajanje vode, čistita kri in ledvice. Če boste pili sveži sok, boste s tem spodbudili odvajanje urina. Kopriva zmanjšuje količino sladkorja v krvi. Priporoča se tudi, ko bi radi shujšali in ko imate previsok krvi pritisk. Odlične so tudi že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in posute s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi). Čaj deluje protivnetno v ustni votlini, je dober zoper afte in pri anginah.
Nekateri dvomijo v to, drugi pa se pridušajo, da skeleči in pekoči občutek koprive deluje ugodno pri artritisu, revmatičnih boleznih sklepov in mišic. Celo pri išiasu, vnetju živcev na rokah in nogah ga uporabljajo. Posušena se uporablja pri krvavitvah iz nosu. Suhe liste koprive zdrobite v prah, potem se priporoča vdihavanje in njuhanje. V homeopatiji koprivo pogosto uporabljajo pri ekcemih, ki jih povzroča virus herpes, ter pri podagri in revmi.

Juhe, napitki…

Koprive bi morali vključiti v prehrano vsaj enkrat na teden (prepogosto uživanje bi delovalo odvajalno). Koprive je najbolje na kratko dušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo jih kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Å pinača iz kopriv je najpogostejša hrana, ki jo jemo iz te rastline. Kilogram mladih kopriv operemo, blanširamo in na drobno sesekljamo. Na olivnem olju ali žlički masla prepražimo na drobno sesekljana stroka česna, dodamo koprive in kuhamo pet minut. Solimo, dodamo ščepec nastrganega muškatnega oreška in žličko kisle smetane. Lahko pa koprive pripravimo tudi tako, da na kose narezan krompir četrt ure kuhamo v slani vodi, dodamo očiščene koprivne liste in kuhamo še deset minut. Odcedimo in počakamo, da se ohladi. Po okusu dodamo še poper, sol, olje, kis in sesekljani česen.
Izjemno poživljajoča je juha iz kopriv. Sesekljano čebulo in krompir, narezan na kocke, prepražimo na olivnem olju, dolijemo vodo in dušimo do mehkega. Dodamo skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, jušno zelenjavo, sol in pest ovsenih kosmičev. Zalijemo z vodo in pustimo, da prevre. Odstavimo in po želji dodamo dve žlički kisle smetane.
Å e en recept je treba preizkusiti. Očiščene in oprane mlade koprive (vršičke) skuhamo v rahlo slani vodi. Odcedimo jih, splahnemo, še enkrat odcedimo, nato drobno sesekljamo ali spasiramo. V segretem olju popražimo moko, da porumeni, dodamo drobno nasekljani česen, prilijemo malo hladne, nato pa še tople vode, dodamo koprive in prilijemo mleko, solimo in popramo ter kuhamo še 10 minut. Rumenjak in kislo smetano dobro zmešamo in tik pred serviranjem med mešanjem vlijemo v juho. Poleg lahko damo še pražene kocke kruha.

Korenina koprive

Korenina koprive vsebuje številne učinkovine, ki prispevajo k njenemu delovanju. V zadnjem času so raziskave pokazale, da posamezne učinkovine v korenini koprive delujejo protivnetno, saj zmanjšajo vnetje in edem prostate, tako olajšajo težave z mokrenjem, ki nastanejo zaradi povečane prostate. Izdelki, ki vsebujejo izvleček korenine koprive, tako povečajo količino in pretok seča, zmanjšajo pogostost mokrenja ter količino zastalega seča. Pri arteriosklerozi žil nog je tudi v veliko pomoč. Marsikateremu človeku, ki boleha za tem, bi bila prihranjena amputacija noge, če bi si noge pravočasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin. Deloma učinkuje ugodno tudi pri zoženju koronarnih žil.

Krepčilni napitek in čaj

Krepčilni pomladni napitek naredimo tako, da iz mladih listov kopriv iztisnemo sok, dodamo še drugo zelenjavo, bogato z vitamini in minerali, za okus pa morda še pomarančni sok. Dve pesti svežih kopriv prelijemo z decilitrom vode, zmeljemo v mešalniku in odcedimo. Sok uživamo štirikrat na dan pri jedi. Za čaj so primerne tudi sveže koprive. Å opek svežih kopriv prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nesladkani čaj pijemo večkrat na dan v manjših količinah.

Proti prhljaju in za lesk

Da alkoholni izvleček iz kopriv odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las, smo na tem mestu že pisali. Odlične so za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. Poparek iz koprive uporabljajte pri izpiranju las in lasje bodo lepi in sijoči. Poparek lahko uporabite tudi kot tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pa je izredno učinkovita koprivna kopel.

Simbol boga strele

Stari germanski narodi so koprivo imeli za simbol boga strele in še danes jo ponekod v alpskih deželah uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Pri nas so v starih časih dekleta na kresni večer posolila koprivo in tja, kamor je bi zjutraj nagnjen njen vrh, naj bi mladenka šla, tja naj bi se omožila ali šla služit. V srednjem veku so koprivo polagali v seč bolnika in iz nje napovedovali izid bolezni: če je ostala zelena, je to pomenilo, da bo bolnik kmalu ozdravel, če se je skrčila, ni bilo upanja za ozdravitev. Nekoč so se s stebli kopriv bičali po hrbtu. Bičanje namreč daje nekajurni občutek toplote, kar naj bi pomagalo pri išiasu in bolečinah v križu.

Dobro je vedeti

– Iz koprive se pripravlja tudi tekočina za gnojenje rastlin.
– Nabiramo veliko koprivo, ne pa mrtvo koprivo. Slednja namreč nima toliko dobrih lastnosti. Pri nabiranju se vidi razlika: velika kopriva ima oglato, mrtva pa okroglo steblo. Velika kopriva ima na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike ter nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup.
– Strup velike koprive je neškodljiv. Na koži samo povzroči rdečico in mehurje. Koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski. Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami.
– Kopriva ima petkrat več kalcija kot kravje mleko. Vsebuje tudi magnezij, železo, beta karoten in vitamin C, karotenoide, flavonoide, organske kisline, fitosterole, lektine, klorofil.
– Kopriva dobro uspeva na tleh, ki vsebujejo veliko nitratov. Te pa pretvarja v aminokisline?
– Mrtva kopriva nima z malo in z veliko koprivo nič skupnega, druži jih le ime, in sicer zaradi podobnih listov.

ŽAJBELJ ZDRAVI OD A DO Ž

Žajbelj je hvaležno zelišče, ki so ga cenili že v davnini. Na neki zdravniški šoli v Salernu je celo pisalo ”Zakaj naj bi umrl človek, ki mu na vrtu raste žajbelj?”

Začnimo z zanimivostjo, ki je tako prikupna, da se mora čim prej zapisati. Žajbelj je nekoč služil kot ljubezenski urok. V žajbljev list je bilo treba napraviti tri luknje in potegniti skozi njih svoje lase ter lase svoje izvoljenke. Nato so ga zakopali pod prag dekletove hiše, dekle pa se je čez noč zaljubilo v vas.

Žajbljeva domovina je Sredozemlje, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Njegovo latinsko ime Salvia izhaja iz besede ‘salvus’, ki pomeni ‘zdrav’, kar kaže, da je bil zelo cenjen že pri Rimljanih, ki so ga nadvse častili. Pred nabiranjem so se oblekli v bele tunike in bogovom žrtvovali vino in kruh, pri obiranju pa so morali biti bosi in niso smeli uporabljati kovinskega orodja. Pri žajblju sicer nabiramo liste, ki so koristni sveži in posušeni ali pa kot sestavina za izdelavo zelo kakovostnega eteričnega olja.

Zdravilni učinki

Žajbelj uživa ugled najpomembnejšega ljudskega zdravila. Če ga grgramo, pomaga proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporablja se tudi pri odpravljanju težav, povezanih z ustnimi razjedami, ali vnetju dlesni. Uporablja se tudi kot razkužilo, saj zdravi rane in zaustavlja kri. Koristi pri prebavnih motnjah (vetrovi, driska, vnetje črevesne ali želodčne sluznice), na dihala deluje blagodejno ter blaži astmatične napade in kašelj, zmanjšuje potenje, znižuje količino sladkorja v krvi, pomaga pri sprožanju zaostale menstruacije in pri težavah v menopavzi, pomirja in spodbuja živčevje, lajša glavobol, znižuje vročino … Proti prehladnim obolenjem dihal in za krepitev ustne sluznice je preventivno dobro večkrat na teden prežvečiti suh ali svež žajbljev list.

Za bolj bleščeč nasmeh

Liste lahko uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice ali pa z njimi drgnemo zobe, da povrnemo belino. S poparkom dobimo čistilni losjon za kožo, ki ga lahko uporabimo tudi za potemnitev sivih las.

Gospodinje so navdušene

Žajbelj je vsestransko uporaben in gospodinjstvo ni izjema. Njegov vonj preganja molje in drug mrčes, prekuhane liste pa lahko uporabimo za razkuževanje prostorov. Suhi listi, žgani na žerjavici, služijo za nevtraliziranje neprijetnih vonjav. Katera kuharica se ne razveseli tega vsestranskega zelišča? Posušeni ali sveži listi so odlična začimba za ribje in mesne jedi, juhe iz stročnic, enolončnice, omake, prelive … Tudi v kombinaciji s kisom, sirnimi namazi in maslom se dobro odreže.
Kljub vsem zdravilnim učinkom je treba biti previden, saj se dogotrajno uživanje žajblja odsvetuje. Zdravljenje naj ne traja več kot tri tedne, primerno pa se je posvetovati z zdravnikom. Prav tako ni priporočljivo uživanje žajblja med dojenjem in nosečnostjo, odsvetuje se tudi ljudem z epilepsijo.

Praktičen nasvet

Poparek za notranjo uporabo:
2,5 g zelišča poparite z 2,5 dl vode. Pustite stati 10 minut in precedite. Popijte do tri skodelice na dan pol ure pred obrokom.

Poparek za zunanjo uporabo :
20 g zelišča poparite s pol litra vode. Pustite stati 10 minut in precedite. S poparkom umivajte in izpirajte obolelo mesto ali uporabite za grgranje.

S ŠENTJANŽEVKO NAD DEPRESIJO

Britanski nacionalni inštitut opozarja na prepogosto predpisovanje antidepresivov. V letu 2008 so angleški zdravniki napisali več kot dvajset miljonov receptov za štiri in pol miljone ljudi in za to porabili petsto miljonov funtov.
V cvetovih in listih šentjanževke so rdeče obarvani naftodiantroni in hipericin, ki se kopičijo na robu zelenih listov in na venčnih listih.
Depresija je bolezen sodobnega sveta. Več kot sto miljonov ljudi trpi za to boleznijo. Raziskave so pokazale, da Slovenci prav nič ne zaostajamo za zahodnjaki, saj je že vsak četrti prebivalec poiskal pomoč pri zdravniku.
Å entjanževka je rastlinski antidepresiv, ki omili občutek izčrpanosti, utrujenosti in brezvoljnosti ter znatno izboljša razpoloženje. V lekarnah lahko kupite deprim, zdravilo, ki je narejeno iz čistega ekstrakta šentjanževke. Depresivno stanje se izboljša po približno treh tednih jemanja. S kliničnimi raziskavami so potrdili vpliv šentjanževke na lahke, do srednje težke depresije.

Učinkovine v šentjanževki, ki vplivajo na depresijo

Izvleček šentjanževke vsebuje vrsto različnih snovi, kot so hipericin, psevdohipericin, hiperforin, flavonoidi, fenolne kisline. Za zdravljenje depresije pa sta pomemba hipericin in hiperforin. Hiperforin zavira ponovni sprejem živčnih prenašalcev nevrotransmiterjev. Morate pa upoštevati, da hipericin lahko povzroča preobčutljivost na svetlobo, ker vpliva na izmenjavo serotonina in melatonina.

Na kaj morate biti pozorni, če jemljete deprim?

Znanstveno je dokazano, da naravni pripravki in sintetično pripravljena zdravila ne gredo skupaj. Zato morate biti previdni, če jemljete zdravila proti aidsu, raku, zdravila za zdravljenje astme ali kroničnega bronhitisa. Prav tako morate biti pozorni, če jemljete zdravila pri presaditvah organov, za zniževanje maščob v krvi, zdravila proti senenemu nahodu, epilepsiji in kontracepcijske tabletke. Å entjanževka namreč poveča razgradnjo sintetičnih zdravil, ki potem nimajo več prvotnega učinka. Zato šentjanževke ne smete kombinirati z drugimi antidepresivi! Zelo pomembno je, da se pred jemanjem deprima posvetujete s svojim zdravnikom! Če jemlete pripravke iz šentjanževke, se izogibajte soncu, ker lahko pride do resnih opeklin.

Depresija

Depresivni ljudje se enostavno ne morejo razvedriti, ker jim to onemogoča kemijsko neravnovesje v centralnem živčnem sistemu.

Poskusite s šentjanževko, uspelo vam bo!

Metoda zdravljenja depresije s šentjanževko vključuje tudi obsežen program prehrane, telesnih vaj, novih tehnik sproščanja in predvsem opuščanje starih navad. Poleg zdravljenja depresije pa vpliva tudi na dobro počutje tekačev, planincev, kolesarjev in vseh, ki se aktivno ukvarjajo s športom. Å port namreč ugodno vpliva na krepitev možganskih kemijskih spojin, ki pri človeku povzročajo občutek zadovoljstva, sproščenosti in samozavesti. »Razvedri se,« so besede, ki jih pogosto slišijo depresivne osebe. Vendar, kdor ni doživel depresije, ne more razumeti, kako težko je depresivnemu človeku razmišljati drugače.

Razlika med sintetično in naravno pripravljenimi zdravili proti depresiji

Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, kot so psihiatri, psihologi in socialni terapevti, vam bo antidepresive predpisal splošni zdravnik. Na tržišču jih je cela plejada, kot so cipralex, volbutren, prosac, coaxil itd. Å tevilne študije pa so pokazale, da ima večina antidepresivov najrazličnejše stranske učinke, kot so zaspanost, driska, zaprtje, izguba moči in energije. Nekateri med njimi povzročajo tudi samomorilne misli. Zato bi bilo prav, da vam antidepresive predpiše specialist.

Å entjanževka ima tudi druge pozitivne učinke

Zaradi čreslovin uporabljajo šentjanževko tudi pri obolenjih z drisko, kot grgralo pri vnetih dlesnih in za izpiranje ran. Izboljšuje tudi počutje moških, ki so zaradi napornega poklica pretirano izčrpani (»burned out sindrom«). Priporočajo pa jo tudi mladostnikom, ki imajo težave s koncentracijo.

Bilka Baloh
26.07.2009

NABIRANJE ZDRAVILNIH RASTLIN V JULIJU

V teh dneh žanjemo ajdo, na­bi­ramo sle­ze­no­vec, pre­sli­co, ru­me­no la­ko­to, zdra­vil­ni či­stec, pla­vi­co, kmalu pri­de na vr­sto re­pik. Zdaj­le ra­ste tudi tav­žen­tro­ža. Si­cer pa je v tem ča­su mo­go­če na­re­di­ti šent­jan­že­vo olje, tink­turo iz tav­žen­tro­že, su­ši se zdra­vil­ni či­stec, pri­prav­lja se čaj iz ajde, ma­zi­lo in tinktura iz ru­me­ne la­ko­te, na­bi­ra se ber­ga­mot (Mo­na­dra didy­ma) za zbolj­šanje aro­me ča­jev in ti­mi­ja­ni, še po­seb­no citronski ti­mi­jan.

Glina in zdra­vil­ne rast­li­ne

Pri zdrav­lje­nju je po­mem­bno dvo­je: hlad­no na­ma­ka­nje ze­lišč, v ka­te­rem se ne uni­či­jo zdra­vil­ne učin­ko­vi­ne, ter upo­raba gli­ne z rast­li­na­mi, ki od­ličÂ­no celi rane. Gli­no kom­bi­ni­ramo z zdra­vil­ni­mi rast­li­na­mi, na pri­mer z is­land­skim li­ša­jem za zdrav­lje­nje težÂ­ko ce­lji­vih ran. Gli­na je ne­ver­jet­no zdra­vil­na, pred­vsem zu­na­nje, v kom­bi­na­ci­ji z rast­li­na­mi: gli­na in is­landski li­šaj za rane, bri­no­ve ja­go­de v kom­bi­na­ci­ji s ki­som za ar­troz­na obo­le­nja ko­len.

Do­ma­ča le­kar­na

Kaj po­tre­bu­je­mo, če si ho­če­mo na­re­di­ti do­ma­čo le­kar­no: olje šent­jan­žev­ke, ma­zi­lo og­nji­ča, tink­tu­ro ko­pri­ve za rane, pike, he­mo­roi­de, otr­de­lost vra­tu, ope­kli­ne, ti­mi­ja­no­vo tink­tu­ro, da pre­že­ne­mo preh­lad­na obo­le­nja, tink­tu­ro div­je­ga ko­sta­nja za kr­če, gli­vi­ce, ven­ska obo­le­nja, kak­šno smol­na­to ma­zi­lo za pre­kr­vavi­tev. Za sončÂ­ne ope­kli­ne pa olje šent­jan­žev­ke in gel iz alo­je vere.

PRAVILNO KUHANJE ÄŒAJA

– čaj lahko kuhamo iz suhih in iz svežih rastlin; pri svežih je odmerek enkrat večji (suhe – čajna žlička, sveže – jušna žlica)

– čajne mešanice si pripravimo iz najmanj treh vrst zdravilnih rastlin

– nežne rastline pustimo v kropu 5 minut, grobe pa 10

– pripravimo t. i. poparek: zvrhano žličko suhega zdrobljenega zelišča poparimo z 2 dl kropa; pokrijemo in pustimo stati; nato precedimo in pokrijemo, da se ohladi na primerno temperaturo za pitje

– preventivno pijemo do pol litra čaja na dan, za zdravljenje pa trikrat na dan po 3 dl

Z REPINCEM PROTI PRHLJAJU

Od številnih možnosti za zdravilno uporabo repinca se je v medicini ohranila le tista za zdravljenje prhljaja.

V ta namen uporabljamo repinčevo olje, s katerim lasišče masiramo vsak dan. Repinčevo olje pomaga tudi pri številnih drugih kožnih ekcemih, če niso posledica virusnih vnetij. Semena repinca uporabljajo v ljudskem zdravilstvu proti ledvičnim kamnom in kamnom v mehurju.

Repinčev čaj, ki ga pripravimo iz dveh zvrhanih čajnih žličk repinca in velike skodelice vroče vode, odlično pomaga pri težavah z jetri in žolčem. Zunanje ga lahko uporabljamo tudi za izpiranje in kot dodatek kopelim pri aknah, kožnih nečistočah, glivičnih obolenjih in lišajih. Odlično se obnese kot sredstvo za grgranje pri infekcijskih ustnih vnetjih, aftah in vnetju dlesni.

OZKOLISTNI TRPOTEC

Ozkolistni trpotec nabiramo med cvetenjem od aprila do oktobra. Rastlina je trajnica, raste po travnikih in ob poteh ter je ni težko najti. Uporabni so nadzemni deli, suličasti listi in cvetovi, ki jih čim hitreje posušimo sicer počrnijo. Učinkovine v ozkolistnem trpotcu so glikozidi, sluz, klorogenska kislina, ursolna kislina ter kremenčeva kislina. Na sluznici zgornjega dela dihalnih poti naredijo tanko oblogo, ki sluznico ščiti pred draženjem. Učinkovine imajo tudi blago protimikrobno delovanje.

Največkrat ga uporabljamo pri težavah z dihali: za pomirjanje dražečega kašlja, za zdravljenje bronhitisa, prehlada ter pri vnetjih grla in žrela. Je tudi blago sredstvo za izkašljevanje. Ker je blag adstringent ga uporabimo za celjenje ran in pri pikih žuželk. Uporablja se tudi pri vnetem sečnem mehurju saj ima zaradi kalija diuretičen učinek. Pospešuje presnovo, čisti kri ter pomaga tudi pri boleznih želodca, driski in hemeroidih.

Iz trpotca si pripravimo čaj, ki ga pijemo trikrat na dan: dve žlički zdrobljenih posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut. Za zdravljenje ran in pikov žuželk pa si pripravimo obkladek iz svežih zmečkanih listov.