ZDRAVILNA KOPRIVA – HR.

“Kopriva je jedna od najkorisnijih ljekovitih biljaka. Kad bi ljudi shvatili, koliko je ova biljka ljekovita, sadili bi samo koprive. Svi dijelovi koprive – stabljika, lišće, korijen i cvijet – imaju ljekovita svojstva. U drevna vremena kopriva je bila vrlo cijenjena.

Švedski znanstvenik Abbe Kuenzle tvrdi, da bi kopriva odavno
nestala sa lica zemlje, ako ne bi imala žalce. Životinje i insekti bi ju odavno pojeli.Jednom sam dao savjet majci sedmero djece, koja je od svog zadnjeg poroda patila od glavobolje i ekcema, da pije čaj od koprive. U kratkom vremenu riješila se ekcema i glavobolje. Pošto ekcem ima unutarnji razlog, treba ga liječiti uzimajući trave koje čiste krv.

Kopriva je najbolja biljka za čišćenje i poboljšanje krvi. Pozitivno djeluje na gušteraču i pomaže snižavanju šećera u krvi. Kopriva liječi upale urinarnog trakta i stimulira rad crijeva. Zbog toga koprivu preporučuju kao dio proljetnog čišćenja organizma.

U biljnoj medicini čaj od koprive se koristi za bolesti jetre i žući, za poremećaje sna, kod tumora slezene, za grčeve u stomaku, čireve, bolesti pluća itd. Čaj se pije 4 tjedna. Nemojte čaj zakuhati, jer će to uništiti dragocjene sastojke. Možete piti 1 čašu čaja od koprive svaki dan tokom cijele godine, radi prevencije. Čaj od koprive također je blagotvoran kod virusnih i bakterijskih infekcija.

Ako imate manjak željeza u organizmu i osjećate se umorno i beskorisno, kopriva je to što Vam treba! Kopriva sadrži puno željeza, i uspješno se koristi kod anemije. Nakon određenog vremena, opet ćete se osjećati puni energije i zdravlja.

Jednom mi je došla mlada žena, koja je izgledala anemično. Osim nedostatka željeza, imala je probleme sa želucem, žučnim mjehurom i patila je od glavobolje. Preporučio sam joj čaj od koprive. Nakon nekog vrjemena opet sam ju sreo, a ona mi je sa oduševljenjem rekla, kako joj je brzo pomogao čaj od koprive. Cijela se njezina obitelj okrenula prirodnom načinu liječenja.

Čaj od koprive je diuretik i zbog toga se može koristiti kod vodene bolesti. Izgrađuje krv i zbog toga je dobrotvoran kod mnogih bolesti krvi. U kombinaciji sa drugim ljekovitim biljem, kopriva se može uspješno koristiti za liječenje leukemije. Ljudi, koji pate od alergije, uključujući peludnu groznicu, također bi trebali piti čaj od koprive.

“Kopriva smanjuje osjetljivost na prehladu i pomaže kod reumatizma i gihta. Jedna moja pacijentica je patila od išijasa. Bila je pod medicinskom njegom 3 godine. Nakon toga, što je počela raditi kupke sa koprivom (200 gr koprive na jednu kupku), ozdravila je u roku 6 mjeseci.

Jedna gospođa, stara 50 godina, imala je tako tanku kosu, da je morala nositi periku. Njoj sam preporučio da pere kosu sa posebnom smjesom, napravljenom od čaja od koprive i koncentrata korijena koprive. Poslušala je moj savjet i njezina kosa je sa svakim tjednom postajala sve gušća.

Za zdravlje kose je vrlo dobrotvorna tinktura od koprive, koju je lako napraviti od korijena koprive, koju ćete iskopati u proljeće ili jesen. I ja svaki dan nanosim ovu tinkturu na vlasište – čak i kada putujem, nosim ju sa sobom. Vrijedi truda – nemam perut, a moja kosa je gusta, mekana i sjajna.

Kopriva je jako korisna za bolesti krvnih žila, na primjer, Birgerovu bolest. Mnoge osobe bi mogle izbeči amputaciju noge, ako bi počele sa kupkom od koprive na vrijeme. Svaki grč, bilo gdje da se pojavio, ukazuje na lošu cirkulaciju. Kod takvih simptoma preporučuje se kupka sa koprivom.

Kupka se također preporučuje kod koronarne bolesti srca. Uđite u kadu i okupajte područje srca sa toplim čajem od koprive. Dok to radite, nježno masirajte područje srca.

Jednom mi se obratila 50-godišnja žena iz Bavarske. Žena je već 28 godina imala fistulu, koja joj je donosila veliku bol. Fistula se nalazila na jagodici lica, i operacije nije bila moguća. Po mojoj preporuci, žena je počela brati mladu koprivu i praviti čaj. Pila je 3 čaše čaja od koprive dnevno sa 1 žličicom švedske grančice. Napisala je slijedeće: “Točno nakon 2 tjedna fistula je nestala i bila sam bez bolova. Fistula se nikada nije vratila.”

Sa zadovoljstvom iznova i iznova čujem iskustva ljudi, kojim je pomogla kopriva. Nedavno dobio sam jedno pismo. Jedna gospođa je pisala o tome, kako joj je pomogao čaj od koprive. “Ne samo da sam se riješila kroničnog umora. Nestali su žuljeve i gljivice na nogama!” Druga žena je napisala, da se konačno riješila ekcema. Takva pisma su zrake nade u mojem životu. To je potvrda toga, da ljekovite biljke zaista pomažu, samo se trebamo obratiti njima!

Jednom mi je došao jedan stariji gospodin. Prije 3 godine prebolio je gripu, nakon čega je imao strašnu glavobolju. Nikakvi lijekovi nisu pomagali. Čak niti injekcije protiv glavobolje nisu bile korisne. S vremenom, glavobolja je postajala sve gora, a čovjek je razmišljao o suicidu. Preporučio sam mu da pije dvije i pol litre čaja od koprive dnevno. Nakon 4 dana čovjek je nazvao i rekao, da se osjeća bolje nego ikad u životu!

Još jedan citat iz pisma:”Mnogo sam Vam zahvalan na pomoći. Već 19 godina patim od čudne bolesti. Bio sam kod puno liječnika, ali nitko nije mogao reći, što nije u redu sa mnom. Prije tjedan dana počeo sam piti čaj od koprive, i moja je bolest nestala na misteriozan način, kao da nisam nikada bio bolestan!”

Jedna poslovna žena mi je rekla, da sa sobom uvijek nosi termos sa čajem od koprive. Uvijek se uzda u njega. Rekla je, da čaj od koprive ne samo da odlično gasi žeđ, nego osvježava i otklanja umor.

Za išijas, artritis, lumbago i neuritis u rukama i nogama: lagano udarajte zahvaćeno područje sa svježe ubranom koprivom. Također možete napraviti vruću kupku sa koprivom.

Na žalost, u modernom društvu čovjek prolazi mimo njih i daje prednost analgeticima, koje koristi pretjerano.

Želim Vam ispričati još jednu priču, koja me je duboko dirnula. “U jednom gradiću sreo sam stariju ženu, koja je patila – prema dijagnozi liječnika – od tumora na želucu. Zbog godina, žena se nije mogla odlučiti za operaciju. Netko joj je preporučio, da pije čaj od koprive. Svaki dan žena bi otišla u svoj vrt i ubrala pregršt koprive blizu ograde, gdje je rasla u izobilju. Nakon nekog vremena, žena je otišla na rutinski pregled kod svog liječnika. Iznenađen, doktor nije mogao shvatiti, što se to desilo. Tumor je nestao! Nakon toga, žena je mogla normalno uživati u zdravoj starosti.”

Nema potrebe čekati da dođe bolest. Rak neće imati nikakve šanse, ako naučimo cijeniti koprivu. Poslušajte moj dobar savjet: započnite piti čaj od koprive već danas.

Suhu koprivu možete kupiti kod travara. Svježu mladu koprivu možete ubrati u proljeće. Što je mlađa i svježija kopriva, time su jača njezina ljekovita svojstva. Napravite nešto pozitivno za Vaše zdravlje!

“Otkada sam saznao o ljekovitosti koprive, nastojim da pijem čaj od mlade koprive tokom 4 tjedna u proljeće i jesen. Obično popijem 1 čašu čaja na prazan želudac pola sata prije doručka. Tokom dana popijem još 1-2 čaše čaja. Najbolji efekt ćete postići ako čaj ne popijete odmah, nego ga pomalo pijuckate.Nakon 4 tjedna osjećam se kao da sam se ponovno rodio i mogu raditi 3 puta više. Moja obitelj i ja ne uzimamo lijekove već godinama i osjećamo se mladima i zdravima.”

Čaj od koprive ne treba zaslađivati, jer on ne posjeduje neugodan okus. Ako želite, možete čaju dodati malo kamilice ili mente.

Žena iz Njemačke piše:”Moj susjed koristi koprivu da bi se riješio štetočina u vrtu. Stavlja velike količine koprive u spremnik od 300 L. Na neko vrijeme ostavi namočenu koprivu u spremniku. Zatim sa ovom otopinom ponovno i ponovno šprica biljke. Na takav način, uzgaja biljke na prirodan način, i ne mora koristiti kemikalije.”

Mnogi farmeri danas, umjesto toga, da koriste koprivu za eko-uzgoj, špricaju ju sa herbicidima. Ne razmišljaju o tome, da na takav način ubijaju mnoge ptice i insekte, koji jedu koprivu. Kako smo slijepi postali!

Čaj od koprive

Na jednu čašu vode se stavi jedna vrhom puna čajna žlica koprive (lišća i stabljika).
Vrelu vodu prelijte preko koprive, poklopite i ostavite na 5 minuta. Procijedite i popijte malim gutljajima.

Tinktura od koprive

U proljeće ili jesen iskopajte korijenje koprive, očistite ga uz pomoć četke (nemojte prati!), sitno narežite i stavite u staklenu flašu.
Prelite sa osamdeset postotnim alkoholom. Ostavite flašu na toplom mjestu 14 dana i povremeno ju protresite. Procijedite kroz filter za kavu, stavite u flaše i čuvajte na hladnom, tamnom mjestu.

Kupka od koprive

Stavite jednu čašu koprive u veliki lonac i prelijte sa vrelom vodom. Poklopite i ostavite na 10-15 minuta, a zatim procijedite i uljite u kadu sa toplom vodom. Voda u kadi treba biti ugodno topla, ali nikako ne prevruća. Provedite u kadi 20 minuta. Nakon kupke nemojte se tuširati – samo se lagano obrišite sa ručnikom. Budite na toplom još bar sat vremena.

Kupka za noge

Uzmite jednu punu šaku korijena koprive i dvije pune šake lišća i stabljika koprive i namočite preko noći u 5 litara hladne vode.
Slijedeći dan to zakuhajte i pustite da se ohladi. Ovu otopinu možete koristiti 2 puta kao kupku za noge.

POPROVA META

Ob poprovi meti se na vrtu dobro počuti skoraj vsa zelenjava, poleg tega pa so njeni listi tudi izjemno zdravilni.

Pluton, grški bog mrtvih, naj bi se zaljubil v nimfo, katero je njegova žena Persefona za kazen spremenila v nizko rastlino, ki jo lahko vsak potepta. Tudi sam Pluton je ni več mogel spremeniti nazaj v človeško obliko, podaril ji je lahko le aromo, s katero popolnoma prevzame vsakogar, ki se dotakne njenih listov …

Paše ji polsenca

Rastlina, ki je vredna celo božje pozornosti, raste tudi na slovenskih vrtovih, saj je izjemno nezahtevna za gojenje. Vzgajati jo je mogoče v koritih na balkonih in terasah in tudi v lončku na kuhinjski polici bo lepo uspevala. Na vrtu se bo najbolje počutila v polsenci, v vlažnih humusnih tleh. Razmnožuje se z živicami, zato se lahko zelo razraste in začne prikrivati gredice, njene korenine pa lahko poškodujejo celo tlakovec, v bližini katerega se razraščajo.

Je zelo priljubljena prekrivna rastlina na okrasnih gredicah, povečini pa jo najdemo ob obrobnih gredicah na vrtu, iz katerega s svojo močno aromo odganja mravlje. Njen vonj prežene tudi bolhače, ki najraje napadejo naše kapusnice, odganja uši, kapusovo muho in druge škodljive muhe.

Poprova meta

Meta je križanec iz družine ustnatic. Pri nas sta najbolj priljubljeni poprova in mačja meta.

Dobre sosede

Dobro se razume s paradižnikom, krompirjem, brokolijem, papriko, cvetačo, kolerabico, solato in z zeljem. Tisti, ki imate lično urejene vrtove in natančno odmerjene grede, pa meto raje posadite v večje lončke, da se ne bo preveč razrasla.

Ob meti se dobro počuti zelenjava na vrtu, prijetno in pomirjujočo aromo daje vrtnarjem, ki ga obdelujejo, poleg tega pa so njeni listi tudi izjemno zdravilni.

Metin čaj

Po priljubljenosti se z meto lahko kosa le še kamilica.

Osvežilna in blagodejna za želodec

Marsikdo verjame, da je mogoče z masažo nekaj kapljic metinega eteričnega olja učinkovito pregnati glavobol.

Meta ima izjemno dolgo tradicijo uporabe v ljudski medicini, nekateri podatki govorijo celo o arheoloških najdbah, ki potrjujejo, da so meto kot zdravilo uporabljali že pred 10 000 leti. V vsem tem času pa še vedno niso znani vsi izmed njenih blagodejnih učinkov na zdravje.

Že dolgo pa je znano, da so pripravki iz mete zelo koristni pri blaženju želodčnih težav, blagodejno vplivajo na živčne končiče in delujejo protibolečinsko. Zelo široko uporabnost ima v kozmetiki, saj na naši koži spodbuja prijeten občutek hladu.

Ker spodbuja potenje, je metin čaj najbolj priljubljena pijača v deželah z zelo vročim podnebjem.

Bela mrtva kopriva

Bela mrtva kopriva (Lamium album) je zelo razširjen plevel na neobdelanih tleh, ob robovih cest in med živimi mejami. A tak plevel je lahko koristen. Rastlini namreč pripisujejo protivnetne lastnosti, ki naj bi nam pomagale v boju proti številnim težavam zunaj in znotraj telesa.

Raste po vsej Evropi (razen v toplejšem podnebju sredozemskih držav) in torej tudi po vsej Sloveniji. Iz podzemne plazeče korenike poganjajo votla, četveroroba stebla, ki zrastejo do 60 centimetrov in imajo nazobčane srčaste liste. Vsi deli rastline so pokriti z drobnimi dlačicami, ki v nasprotju z veliko koprivo (Urtica dioica) ne pečejo. Spomladi se ob vretencih, kjer se listi stikajo s steblom, pojavijo šopi belih, dvoustnatih cvetov.

Belo mrtvo koprivo lahko gojimo tudi doma na vrtu. Vzgojimo jo iz semena v odmaknjenem delu vrta ali jo razmnožimo z delitvijo starih rastlin. Sejanje je najuspešnejše takoj, ko seme dozori, torej zgodaj poleti. Z delitvijo jo razmnožujemo zlasti jeseni. Za domačo uporabo lahko naselimo grmiček ali dva bele mrtve koprive ob vrtno ogrado, kompostni kup ali pod okrasni grmiček. Najraje ima vlažna, a dobro odcedna tla in sončno ali rahlo senčno lego. Ta rastlina je bogata paša za čebele, čmrlje in metulje. V vrtu velja za dobrega soseda, saj pospešuje rast vseh zelenjadnic.

Vsi deli bele mrtve koprive so pokriti z drobnimi dlačicami, ki v nasprotju z veliko koprivo ne pečejo.
Nabiramo cvetove

Bela mrtva kopriva vsebuje fenilpropanoidne estre, iridoide, čreslovine, sluzi, saponine, organske kisline in triterpenoide.

V zdravilne namene lahko uporabljamo cvetove. Cvetoče vršičke nabiramo v aprilu in maju. Hitro jih posušimo, da ohranijo svojo barvo. Zaradi precejšne količine sluzi potrebujejo za sušenje razmeroma veliko časa. Hranimo jih v dobro zaprtih, temnih posodah, da se ne ovlažijo in ne porjavijo. Suha droga ima rahel vonj po medu in je v ustih sluznata.

Iz cvetov bele mrtve koprive lahko pripravljamo poparke, tinkture in praške. Za kopeli uporabljamo kar celo cvetočo zel s koreninami vred.

‘Zdravilna juhica’

Bela mrtva kopriva je dobrodošla popestritev tudi v kuhinji. Poznavalci ‘užitne pokrajine’ jo prištevajo med zelišča, s katerimi je mogoče pripraviti prikuho ali juhe. Največkrat jo uporabijo v mešanici z drugimi divjimi zelišči. Zelo mlade liste včasih dodajajo solatam, saj pozneje dobijo manj prijeten okus. Ravno tako lahko spomladi mlade liste mešamo med špinačo. Mladi listi bele mrtve koprive vsebujejo veliko vitamina A in rudnin. Cvetove, ki imajo rahlo sladkast okus, lahko uporabimo za dekoracijo na sladoledih, sadnih kupah, pecivu in podobno.

Za vnetja znotraj in zunaj

Bela mrtva kopriva blaži vnetja (je antiflogistik in adstringens). Protivnetno učinkovitost raziskovalci pripisujejo triterpenoidom, ki jih vsebuje. Uporabljajo jo za lajšanje številnih težav.

Že od nekdaj jo uporabljajo proti premočnim menstruacijam, krvavitvam po porodu in izcedku iz nožnice (belemu toku). Tudi v homeopatiji iz nje izdelujejo pripravke, s katerimi urejajo težave z izločali, belim tokom in z neredno menstruacijo.

Uspešno naj bi odpirala zamašene sinuse in dihalne poti.
Priporočajo jo za zniževanje visokega krvnega tlaka, za lajšanje hemoroidov in proti krčnim žilam.

Pomagala naj bi pri prebavnih motnjah, kot so driska, napenjanje, vnetje želodčne sluznice, občutek napetosti in podobno.

Pripravki za zunanjo uporabo iz bele mrtve koprive pomagajo pri srbečem lasišču in prhljaju ter drugih vnetjih kože in sluznic.

Belo mrtvo koprivo uporabljajo proti nespečnosti in
razdraženosti.

Številni zdravilci poudarjajo njen pomen pri lajšanju težav s povečano prostato, ki je pogosta tegoba starejših moških.

Čaj iz bele koprive

Cvetoče vršičke nabiramo v aprilu in maju.

Kdaj, koliko in kaj

Pri ginekoloških in uroloških težavah, proti driski ter nespečnosti jemljemo poparek, tinkturo ali prašek na osnovi bele mrtve koprive. Pri katarjih dihal uživamo prevretek oslajen z medom. Poparek ali prevretek, ki ga pijemo pred spanjem, deluje pomirjujoče. Tudi pri splošni razdraženosti naj bi popili po dve skodelici z medom sladkanega poparka ali prevretka (po majhnih požirkih) čez dan. Pri menstrualnih težavah prav tako priporočajo prevretek, ki ga pijemo dalj časa.

Proti vnetju kože ali sluznic na prizadete predele polagamo obkladke na osnovi bele mrtve koprive. Za spiranje dlesni in za grgranje pri vnetjih v ustni votlini in žrelu uporabimo poparek(kot pri obkladku), ki ga namakamo malo dlje. Pri izcedku iz nožnice (belemu toku) si enkrat ali dvakrat na dan z njim izpiramo nožnico ali pripravimo sedečo kopel. Kopel naj bi sproščala tudi maternične krče in zdravilno vplivala na kožna vnetja.

POPAREK pripravimo tako, da dve žlički posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, namakamo pet minut in precedimo. Osladimo z medom in običajno popijemo tri skodelice na dan.

TINKTURO (1 : 4 v 25-odstotnem alkoholu) uživamo tako, da 20 kapljic nakapamo v kozarec vode in pijemo trikrat na dan.

PRAŠEK jemljemo tako, da vzamemo četrt do pol žličke trikrat na dan s hrano ali vodo.

PREVRETEK pripravimo tako, da damo eno do dve čajni žlički cvetne droge v mrzlo vodo, jo počasi segrejemo do vretja in pustimo, da stoji še pet do deset minut. Pijemo po dve do tri skodelice na dan.

OBKLADEK pripravimo tako, da dve žlički posušenih cvetov stresemo v 100 mililitrov vrele vode in namakamo 10 minut. Vanj namočimo tkanino in obkladek dva- ali trikrat na dan položimo na prizadeto mesto.

SEDEČO KOPEL pripravimo tako, da tri žličke posušenih cvetov stresemo v 500 mililitrov vrele vode, pustimo stati 10 minut, nato precedimo in dodamo vodi v kopeli.

Pri navedeni uporabi neželeni stranski učinki niso znani, vendar pripravkov na osnovi bele mrtve koprive ne uporabljajte, če trpite zaradi črevesne zapore.

Zelišče, smejoče se matere

Prve opise bele mrtve koprive zasledimo v starokitajskih zdravilnih poročilih, kjer jo imenujejo ‘zelišče, smejoče se matere’. Omenjajo jo tudi grški in rimski pisci, medtem ko je podatkov o njeni uporabi v srednjem veku malo. Dokaj razširjeno uporabo v ljudskem zdravilstvu so zagotovo pospešili spisi Sebastiana Kneippa, nemškega duhovnika in zdravilca, ki je belo mrtvo koprivo visoko cenil.

KORISTEN BEZEG – HR.

BAZGA – BEZEG (lat. Sambucus nigra) je nisko drvo ili žbun koja u ovo prolećno vreme (maj-jun) prosto mami putnike i namernike svojim sitnim žućkastim cvetovima. Oko bazge se pruža miris koji mnogi vole, a žućkasti cvetovi su grupisane u cvasti koje mnoge domaćice koriste za pravljenje veoma zdravog sirupa. U stara vremena one nisu znale koliko je bazga zdrava biljka, ali u poslednje vreme se o njoj mnogo više zna. Najviše se upotrebljava cvet, a u manjoj meri i plod, bobice.

Cvetovi bazge su bogati etarskim uljem koje sadrži mnoštvo fitonutrijenata blagotvornih za naše zdravlje: glikozide, flavonoide, tanine, pektine, hlorogensku kiselinu i mnoge druge. Pored toga, cvetovi su bogati mineralima gvožđem, kalijumom i natrijumom. Čaj ili sok od cvetova je blagotvoran u slučajevima sinuzitisa, u slučaju groznice, a posebno u snižavanju visoke temperature stimulisanjem rada znojnih žlezda. Bazga pokazuje antivirusna svojstva naročito u kombinaciji sa drugim lekovitim biljem.

Plod bazge je bogat vitaminima B kompleksa i vitaminom C. Tamna boja ploda sadrži antocijanine koji su dobri protiv upala disajnih puteva. Sok takođe ima blagotvoran uticaj na bronhije, ali je dobar i za jačanje organizma. Čaj od listova je pre svega dobar za čišćenje toksina iz organizma, što znači da doprinosi zdravlju jetre, bubrega, želuca, creva i pluća. Takođe je dobar protiv zatvora i gihta.

Cvetovi bazge su prirodni lek protiv prehlade, kašlja, gripa i ostalih problema sa disajnim putevima i reumatskim stanjima. Čaj od cveta pripremate kada cvetove (2 kašičice) prelijete sa 250 ml ključale vode i ostavite 10 minuta da odstoji. Možete ga piti tokom celog dana.

Cvetovi imaju još lekovitih svojstava. U narodnoj medicini se koriste za lečenje brohnitisa, reumatskih stanja, infekcije očiju i kijavice.

Za pravljenje sirupa od potrebno je da potopite 20 cvetova na litar hladne vode. Ako imate više cvetova, srazmerno uvećajte i količinu vode. Potopite cvetove u hladnu vodu i stavite da odleži 24 sata, na tamnom, hladnom mestu (ne u frižideru). Po isteku prvih 24 sata, dodajte sok jednog limuna i pola kilograma šećera. Vratite da stoji još 24 sata, uz povremeno mešanje kako bi se sav šećer rastopio. Procedite sirup kroz đevđir sa duplom gazom kako bi uklonili sve cvetove. Sipajte sirup u staklene flaše i pijete ga razređenog sa vodom.

Ako se šetate u nezagađenom području gde ima bazge, iskoristite priliku i naberite njene cvetove i napravite svoj sirup. Jednostavno, ukusno i lekovito.

BEZEG – ALI GA DOVOLJ POZNAMO

Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda?

Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika verjetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri,… Že iz preteklosti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi. Še danes ponekod veje posvečenega bezga uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.

Kje raste bezeg

Bezeg raste v grmih, ki sežejo tudi do deset metrov visoko. Njihovi cvetovi so rumenkasto bele barve in imajo zelo značilen vonj, ki je tudi izjemno intenziven. Če boste v cvetove ugriznili, boste videli, da so grenki, plodovi, ki se iz njih razvijejo, pa sveži in surovi niso užitni. Njihov vonj in okus pa sta popolnoma drugačna. Bezeg načeloma cveti v juniju, jagode iz cvetov pa dozorijo nekje v septembru. V gozdu ga boste bolj težko našli, navadno pa raste ob jasah ali na robu gozda, marsikje pa ga zdaj že načrtno zasadijo na vrtu.

Ker ima ta rastlina mnoge zdravilne lastnosti, so ga v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni pa do vročine, prehladov in senenih nahodov, celo čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane tudi številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije.

Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije. Na Danskem na primer ljudje verjamejo, da pohištvo izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo. Romi ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca. Kakorkoli, omenjenih ritualov in vražev je verjetno še kar nekaj. Če boste v kaj verjeli ali ne pa je povsem vaša odločitev.

V kolikor v vraže in verovanja ne verjamete, potem se raje osredotočite na vse zdravilne učinke, ki jih bezeg vsebuje. Ta cenjena rastlina je namreč uporabna prav cela, vse od poganjkov, listov in cvetov, do notranjih plasti lubja na koreninah. Raste predsvem ob sončnih legah ob robovih jas in gozdov. Bezeg prične cveteti v juniju, jagode pa dozorijo komaj v mesecu septembru. Mlade poganjke, liste in cvetove pa je potrebno nabirati že zgodaj spomladi in to obvezno ob sončnem vremenu. Kot smo že omenili imajo cvetovi bezga tipično rumenkasto belo barvo. Listi in mladi poganjki bezga vsebujejo nekatere sestavine, katere v naših telesih vzpodbudijo delovanje žlez znojnic in s tem posledično vplivajo na pospešeno izločanje seča ter odvajanje strupenih snovi iz telesa.

Če se odpravite nabirat cvetove in želite doma sami pripraviti bezgov čaj ali kakšen drugi pripravek, vam svetujemo, da cvetove sušite na svežem zraku, ampak ne na soncu. Tako bodo bezgovi cvetovi ohranili svojo barvo. Ko se cvetovi posušijo, jih shranite v platnene ali papirnate vrečke in nikakor ne v plastične vrečke! Olje cvetov je tudi odlično sredstvo za obnavljanje razpokane kože. Cvetovi bezga imajo tipično aromo, sam okus cvetov pa je grenak – vendar pazite, da ne uživate svežih in surovih jagod, saj le – te niso užitne! Surove jagode povzročijo drisko, slabost, bruhanje in v najhujših primerih tudi mrzlico.

Cvetovi bezga so odlični za čiščenje organizma, prav tako pa pomagajo tudi pri kašlju, gripi, zbijanju vročine, pljučnici, prehladu in astmi. Utrjujejo namreč sluznico v žrelu in nosu in tako krepijo tudi odpornost proti okužbam. V kolikor ste eden izmed tistih, ki jih vsako leto muči seneni nahod, vam priporočamo, da si naredite pripravke iz bezgovih cvetov. Ti namreč omilijo napade senenega nahoda – uživajte jih že nekaj mesecev pred samim pojavom tega nahoda. V listih bezga se nahaja zdravilna snov, katera vpliva na količino sladkorja v krvi in ravno zaradi tega je bezgov čaj odlično sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Poleg tega pa lahko liste uporabljate tudi kot antiseptične obkladke za rane in kot sredstvo za odganjanje insektov. Vas zanima kako učinkuje lubje na naše zdravje? Morda se vam zdi neverjetno, da bi lahko lubje neke rastline kakorkoli pozitivno učinkovalo na človeško telo in organizem, a v tem primeru je neverjetno, verjetno. Lubje debel, vej in korenin bezga deluje odvajalno, pomaga pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter vodenici.

Bezgove jagode

Uporaba bezga

Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cvetov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najprej tako zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa že cvetove, za katere je pomembno, da jih nabiramo ob sončnem vremenu. Z bezgovimi listi in poganjki si lahko pomagamo pri čiščenju organizma, saj vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje seča in delovanje znojnic. Predvsem v listih se skriva učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi.

Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki pa so odlični ne le za čiščenje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo! Ker bezgovi cvetovi ne delujejo le kurativno, pa utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar jih moramo uživati vnaprej, že nekaj mesecev preden se nam pojavi seneni nahod.

Pri uživanju bezgovih plodov ali pripravkov, morate biti pozorni na naslednje:

Bezga ne smejo uživati matere, ki dojijo ali nosečnice, saj vsebuje stupene alkaloide, ki lahko škodujejo plodu.
Bezeg uživajte v zmernih količinah, saj lahko prevelike količine povzročijo nekatere zdravstvene težave.

Še enkrat vas opozarjamo – ne uživajte surovih jagod!

V primeru večjih zdravstvenih težav vam svetujemo, da se o uživanju bezga raje predhodno posvetujete s svojim zdravnikom ali strokovnjakom na tem področju.

Previdno!

Še preden pa vam predstavimo recepte, s pomočjo katerih boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam moram razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo.

Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

Bezgov čaj

Marsikdo priporoča uživanje bezgovega čaja, še zlasti v času, ko razhajajo prehladi in pri obolenjih pri katerih se stanje malce popravi že s potenjem. Bezgov čaj uporabljajo za zdravljenje bronhitisa, lažjih oblik pljučnice, kašlja, nahoda, za zdravljenje revmatskih bolezni in tudi astme. V kolikor je delovanje vaših ledvic zmanjšano in telo pomanjkljivo izloča seč, vam svetujemo, da si nabavite čaj iz bezgovih listov, saj ta pomaga odvajati nakopičene tekočine v telesu. Bezgov čaj med drugim tudi čisti kri. Vendar, pozor! Prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj, je zmotno. Raziskave so pokazale, da na potenje vplivajo predvsem snovi, ki jih vsebujejo bezgovi cvetovi in ne toplota čaja. Ta ne igra nobene vloge pri tem. Povsem zadosti je, če pijete mlačen čaj – kljub vsemu bo poskrbel za pričakovano potenje telesa.

Črni bezeg

V ljudskem zdravilstvu črni bezeg uporabljajo proti nahodu in vnetju obnosnih votlin, za izločanje vode ter kot blago odvajalo in blago protivnetno zdravilo. Poparek bezgovih cvetov naj bi spodbujal potenje, s čimer se strokovnjaki ne strinjajo povsem, saj pravijo, da je potenje zgolj posledica zaužitja vroče tekočine, pa naj bo to bezgov čaj ali juha. A ljubiteljev bezgovih pripravkov to ne moti.

Črni bezeg (Sambucus nigra) raste v Evropi in severni Ameriki. Najpogosteje ima obliko grma, a lahko zraste tudi kot drevo in doseže višino do 10 metrov. V Sloveniji lahko še danes ob številnih kmečkih hišah najdemo drevo črnega bezga, ki so ga nekoč imeli za svetega.

Kaj, kdaj in koliko

Proti gripi, prehladom in bronhialnim katarjem naj bi uživali poparek ali tinkturo na osnovi črnega bezga. Tudi za potilno kuro je primeren poparek. Pijemo ga trikrat na dan po eno do dve skodelici vročega čaja in ga zlasti pri kašlju sladimo z medom. Tinkturo uporabljamo tako, da trikrat na dan popijemo po jedi po 20 kapljic, razredčenih v kozarcu vode.

Za lajšanje vnetja grla, vnetih dlesni (gingivitis) ali ustne votline lahko uporabljamo prevretek na osnovi črnega bezga. Z njim grgramo ali izpiramo usta štiri- do šestkrat na dan, zlasti po jedi.

Proti driskam naj bi delovali dobro posušeni bezgovi plodovi (kadar nimamo suhih borovnic). V takem primeru naj bi večkrat na dan jemali po 10 do 15 posušenih jagod ali jih zmešali med domače čaje.

Pri vročičnih obolenjih zaradi osvežujočega okusa in velike količine vitaminov priporočajo bezgov sirup, bezgov sok ali marmelado.

Nekateri menijo tudi, da lokalno uporabljan prevretek korenin pomaga pri odpravljanju naglavnih uši. (Jazbeci se vneto drgnejo ob korenine, da bi uničili uši v svoji dlaki.)

Čeprav črni bezeg vsebuje majhne količine sambunigrina, o strupenosti ne poročajo. Vendar čezmerna ali dolgotrajna uporaba bezgovih pripravkov povzroči preveliko izločanje kalija s sečem. Med nosečnostjo ali dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljajte.

Nekaj receptov za pripravke iz bezga

Cvrtje bezga

¼ l mlačnega mleka
Pol čajne žličke soli
22 dag moke
3 rumenjaki
Sneg iz treh beljakov
Od 6 – 12 bezgovih cvetov
Maščoba za cvrenje

Navodila za pripravo:

Mleko, moko in rumenjake umešajte skupaj in mešanici dodajte sladkor ter sol. Nato naredite čvrst sneg iz beljakov. Cvetove bezga splaknite z vodo, odcedite ter jih posamično pomakajte v testo in nato ocvrite na vroči masti. Ko so ocvrtki rahlo rumene barve jih potresite s sladkorjem ali pa pomakajte v pivovo testo. V kolikor želite bolj krhke cvetove, dodajte več jajc in manj moke. Privoščite pa si lahko tudi bezgove palačinke.

Šabesa, bezgov sok

4,5 litre vode
30 ml vinskega ali jabolčnega kisa
700 g sladkorja
tanko olupljena lupina limone in sok
12 cvetov bezga

Zavrite vodo in jo prelijte v sterilizirano posodo. Nato dodajte sladkor in mešate vse dokler se ne raztopi. Ko se mešanica vode in sladkorja ohladi, dodajte kis, lupino limone, sok ter bezgove cvetove. Vse skupaj pokrijte s krpo in pustite stati 24 ur. Nato skozi krpo precedite tekočino v steklenice z debelim steklom. Šabesa je na red za pitje čez približno dva tedna. Servirajte jo ohlajeno.

Bezgov sok

40 cvetov bezga
2 limoni
5 dkg citronke – citronske kisline
1 košček ingverja in 1 kg sladkorja

Operite limoni in ju skrtačite v vroči vodi, v katero ste predhodno dodali ščepec sode bikarbone. Nato limoni narežite na tanke lupine. V loncu zmešajte bezgove cvetove, limoni, ingver, citronsko kislino in 2 l vode. Vso mešanico pustite stati 24 ur, nato jo precedite skozi krpo, primešajte sladkor in zavrite. Vroče nato nalijte v steklenice in zaprite. Sok pijete razredčen z navadno vodo, lahko pa ga dodate penečemu vinu ali ledenemu čaju.

Iz bezga lahko pripravite tudi odličen bezgov sirup.

Kopriva: Zdravilna rastlina, da malo takih! – Avtor : O.K.

Kopriva je že v davnini uživala velik ugled. Na njej je zdravilno prav vse – korenina, steblo, listi in cvetovi. Seme vsebuje beljakovine, sluzi, maščobna olja z obilico linolenske kisline, keratinoide, vitamine itd. Zeleni deli koprive vsebujejo obilo karotinoidnih sterolov, rudnin, klorofila, sladkorje itd. Korenine so dokaj bogate z rastlinskimi hormoni, čreslovino.

Ljudsko zdravilstvo.je vse te blagodati koprive že kdaj izkoriščalo. Koprivno seme stiskajo in dobljeno maščobno olje z linolno kislino uporabljajo za zdravljenje kožnih in revmatičnih bolezni, a tudi kot biostimulator pri presnovnih boleznih. Koprivno seme uživamo pri driskah in pri težavah z žolčnikom ter jetri. Izvlečke iz semen uporabljamo za spodbujanje presnove.

Zelene dele koprive uporabljamo za pridelovanje svežega soka in posušene za čaj, ki spodbuja presnovo, čisti kri in ledvice, priporočajo pa ga tudi pri artritisu in revmatičnih boleznih sklepov ter mišic. Rastlinski hormoni spodbujajo delovanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žolčnika. Najpomembnejši učinek pa je diuretičen, saj čaj žene na vodo, kar izkoriščamo pri težavah s putiko, ledvičnimi kamni in peskom. Najmočnejši učinek ima sveži sok. Poleg tega, da spodbuja odvajanje urina, pripomore tudi k znižanju telesne teže, previsokega krvnega tlaka in količine sladkorja v krvi. S koprivnim čajem hitro odpravimo pomladno utrujenost in pobitost, kar ugodno vpliva na razmnoževanje rdečih krvnih telesc. Zelo dobrodošel je za grgranje ob vnetju ustne votline, angini.

Alkoholni izvleček iz kopriv uporabljamo pri izpadanju las in proti prhljaju. Rastlinski hormoni koprivnih korenin ugodno vplivajo na začetno stanje povečane prostate, tako da se zmanjša koncentracija globulina, ki veže nase spolne hormone. V starosti se v človeškem telesu zmanjša količina železa. Pojavita se utrujenost in izčrpanost, človek se počuti star in manj sposoben. Za blaženje teh tegob je dobrodošla sveža kopriva, ki je polna železa. Po kuri s koprivami se razmeroma hitro počutimo telesno bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi videti smo bolje. Zaradi spodbujanja odvajanja vode kopriva pomaga tudi pri vodeniki. Nadalje pomaga pri hudih obolenjih krvi, posebej pri levkemijah. Ublaži tudi alergene bolezni, posebej še seneni nahod.

Pri arteriosklerozi žil nog (t.i. kadilska noga) je kopriva v veliko pomoč. Marsikateremu človeku bi bila prihranjena amputacija nog, če bi si te pravočasno namakal v kopeli iz koprivnih korenin. Kopel do neke mere pomaga tudi pri zoženju koronarnih žil. Po mnenju mnogih zdravilcev in tudi zdravnikov kopriva ugodno deluje še pri išijasu, tilničnem vseku in vnetju živcev na rokah ter nogah. Z rastlino v teh primerih nalahno podrsamo preko obolelih mest. Koprive imajo dokazani zdravilni učinek pri začetnih težavah benignega povečanja prostate, kar ima za posledico nadvse neprijetne težave pri odvajanju seča. Za lajšanje teh tegob je na trgu kar nekaj pripravkov, ki lahko koristijo tudi bolj univerzalno. Vsekakor pa vam priporočamo, da se oskrbite s (samo)zdravilnimi in zeliščarskimi priročniki, ki jih ne manjka, in ukrepate tudi „na svojo roko”. Škodilo vam zagotovo ne bo.

NEKAJ ČAJNIH MEŠANIC ZA BOLJŠE ZDRAVJE – G. JOŽE KUKMAN

Magister Jože Kukman poudarja, da je vsako zelišče pravzaprav zdravilna rastlina. Njegovi nasveti so dragoceni. “Visok pritisk uspešno znižamo s pitjem čaja iz gloga, bele omele, plešca, oljčnih listov, preslice, brezovega listja, zlate rozge, melise in baldrijana. Mešanice delujejo bolje od posameznih rastlin. Uporabljamo lahko tudi tinkture. Pri povišanem holesterolu pomaga pitje čaja iz artičoke, gloga, rmana, koprive, jetičnika in lipe. Posebno priporočljivo je uživanje pripravkov iz česna, čemaža in ginka bilobe. Ob nizkem pritisku so dobri čaji iz rožmarina in bele omele, rožmarinovo vino in pitje dovolj tekočine. Prekrvavitvene motnje odpravljajo rožmarin, glog, lakota in ginko biloba. Pri krčnih žilah pomagajo plodovi divjega kostanja, medena detelja, cvetovi nepozebnika (hamamelis) in cvetoča rastlina ajde. Neenakomerno bitje srca umirijo čaji iz gloga, jegliča, melise, baldrijana, rmana, bezga in peteršilja, pa kisovi obkladki in pitje mrzle vode. Srce najbolj okrepi uživanje gloga, ki izboljša njegovo črpalno moč, ureja utrip, uravnava pritisk in prekrvitev ter rahlo pomirja. Dobro učinkujejo tudi jeglič, rman, baldrijan, robida in srčnica. Suhe borovnice zapirajo, sveže pa odpirajo, poleg tega pa jih uporabljajo tudi za zdravljenje sladkorne bolezni. Kislino uravnavajo kamilice in islandski lišaj, dobri so še rman, slezenovec in tavžentroža. Razdraženi prebavni organi vplivajo tudi na nemir človeka, zato je dobro dodati še meliso in baldrijan. Vedno pa je treba v takšnih primerih izbrati takšne rastline, ki v kombinaciji delujejo sinergijsko, torej se njihovo delovanje prepleta.”

OBOGATIMO DOMAČO LEKARNO Z DAROVI ČRNEGA BEZGA

Marsikomu pitje bezgovega soka pričara spomin na otroštvo, saj v preteklosti skoraj ni bilo gospodinjstva, ki ne bi imelo svojega domačega soka iz cvetov črnega bezga (Sambucus nigra). Opravilo marsikatere družine je bilo, da je junija ob robu gozdov nabirala bezgove cvetove in nato je mama doma iz njih naredila odličen begov sirup. Vendar črn bezeg, ki ima mnogo različnih ljudskih imen kot so baživina, beza, bezdjina, bezg, bezga, bezl, bezgov, bezgovec, bezgovina, bezovc, boz, je toliko več kot samo cvet, ki daje sok. Že v pradavnini so ljudje častili zdravilne in čarovne lastnosti te rastline, ki cvete junija in zori septembra.

Botanika, vonj in okus

Črni bezeg je grm pa tudi do 10 m visoko drevo. Bezeg rad raste na sončnih posekah, ob robovih gozdov ali v zelo redkih gozdovih. Na podeželju naletimo na bezeg pri vseh naseljih in tudi na drugih prostorih. Lubje je na deblu spodaj svetlo rjavo, višje zgoraj sivo belo, je nekoliko razbrzdano in bradavičasto pikčasto. Stranske veje poganja bezeg ponavadi že blizu tal. Stržen je bel in zelo lahek. Nasprotni listi so pernati in imajo jajčaste, na dolgo priostrene in temno zelene lističe, ki so po robovih napiljeni. Iz cvetov se razvijejo sprva zelene, nato rjavo rdeče in končno svetle, črne, majhne jagode.

Cvetje diši nekaterim prijetno, drugim vonj ni všeč, je vsekakor močnega duha; posušeno cvetje diši mileje. Okus cvetja je dišaven, nekoliko grenkoben. Listi mladik in lubje ter še deloma tudi korenine dišijo skoraj zoprno in so nekoliko grenke. Surovi plodovi imajo svojevrsten dišaven okus.

Zdravilni deli rastline – ne surovi

Spomladi, aprila in maja, nabiramo mlade poganjke in mlade liste (Folia Sambuci); cvetje (Flores Sambuci) pa le ob sončnem vremenu. Korenine (Radix Sambuci), in sicer le notranjo plast lubja, nabiramo od februarja do konca novembra; februarja, marca in oktobra ter novembra nabiramo le lub stebel in vej (Cortex Sambuci), ki mu ostrgamo srednjo plast; septembra nabiramo res dozorele jagode (Fructus Sambuci).

Kuhan sok iz bezgovih jagod je pravo okrepčilo. Svežih, surovih bezgovih jagod, če so še tako zrele ne uživamo, tudi surovega bezgovega soka ne pijemo, ker lahko škoduje. Že dva šilčka svežega soka ali dve žlici zrelih jagod lahko povzročita slabost, bruhanje in drisko. Sveže bezgove jagode lahko povzročijo mrzlico.

Zdravilnost

Bezgovi listi in mladi poganjki vsebujejo spomladi precej kalijevega nitrata, saharoze, zdravilno snov sambucin in še vrsto učinkovitih zdravilnih snovi. Vse to spodbuja delovanje znojnic – sicer slabše kot cvetje – in pospešuje izločanje seča ter s tem pomaga pri odvajanju strupenih snovi iz telesa. Zato je pri pomanjkljivem izločanju seča zaradi zmanjšanega delovanja ledvic in za odvajanje nakopičenih tekočin v telesu priporočljivo piti čaj iz listov. Ker pa je v listih in poganjkih zdravilna snov, ki vpliva na količino sladkorja v krvi, lahko s čajem iz bezgovih listov podpiramo zdravljenje sladkorne bolezni. Zato ne sme čaj iz bezgovih listov, ki čisti kri, nikoli manjkati v čajnih mešanicah iz zdravilnih rastlin.

Cvetje

Zapisano tudi v lekarniških knjigah, je zelo dragoceno, ker vsebuje eterična olja in saponine in spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabili čaj iz bezgovega cvetja predvsem pri tistih prehladnih boleznih, ki se najhitreje popravijo z močnim potenjem. Mnenje, da se prične potenje po uživanju čaja iz bezgovega cvetja v prvi vrsti zaradi toplote v čaju, je popolnoma zmotno. Čeprav učinek toplote tudi nekoliko vpliva na potenje, so prav pri čaju iz bezgovega cvetja ugotovili, da imajo snovi, ki jih vsebuje čaj, daleč večji vpliv na potenje in da zadošča že srednje topel čaj, ki povzroči zaželeno močno potenje. Zato se čaj iz bezgovega cvetja z uspehom uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, zdravljenju jetike, pri hudem nahodu, pa tudi pri ošpicah, škrlatinki, stiski pri dihanju, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi.

Lubje debla in veje

In sicer ostrgana zelena srednja plast lubja, prav tako tudi bezgove korenine, vsebuje neko smolo, ki ima močan učinek poleg vrste drugih zdravilnih snovi. Natančno odmerjena količina lubja ali korenin učinkuje odvajalno in pospešuje izločanje seča. Večje količine povzročajo bruhanje, hudo drisko, vnetje želodca in črevesja ter celo vnetje ledvic. Natančno odmerjena količina – 1 slaba žlička za 1 skodelico, ne več kot 2 majhni skodelici čaja na dan, v presledkih popitega po požirkih – odstranjuje težave pri izločanju seča, motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, vodeničnih otokih, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Vendar moramo pri tem čaju ugotoviti tudi odvajalni učinek; priporočljiv je pri težavnem iztrebljanju, zaprtju, zapori črevesja z bruhanjem blata idr.
Zrele jagode

Vsebujejo številne zdravilne snovi, kot npr. jabolčno kislino, baldrijanovo kislino, črevesno kislino, grenčine, eterična olja, sladkor idr. Ter vitamine A,B, B1, B2 in C kakor tudi novo odkriti vitamin J. Slednji ima poseben preprečevalni učinek zoper pljučnico in ga je priporočljivo obilno dajati vsem tistim , ki so šibki na pljučih, ki imajo pljučno jetiko. Posebno veliko je v njih vitamina B1, katerega pomanjkanje povzroča bolezen beriberi ter se hitreje razvijejo vnetja živcev, vodenice in motnje v krvnem obtoku. Nobena izmed rastlin, ki vsebuje največ vitamina B1, kakor špinača, ločika, grah, leča, lešniki, brsteče žito, riževi otrobi, kvas in kislo zelje, nima takih množin tega vitamina kakor zrele bezgove jagode. Kakor je nepriporočljivo uživati presne zrele jagode, tako zdravju koristno, da celo zdravilno učinkujejo, kadar so nekoliko prekuhane. Bezgova čežana ni samo slastna jed prijetnega vonja, arome in okusa, temveč je tudi odlično sredstvo za iztrebljanje, kadar zaradi vnetja črevesja ali črevesnih krčev ni priporočljivo jemati močnejšega odvijala. Posebno pri majhnih otrocih je to popolnoma nedolžno in obenem vendar zanesljivo pomagalo za redno iztrebljanje. Zelo koristno je uživati jagode v obliki čežane ali v obliki prekuhanega gosto tekočega soka pri nevralgijah, išiasu in trganju. Kura z jagodovim sokom – jemati je treba le dvakrat 30g soka na dan, popiti mrzlega ali toplega- bistveno pospešuje zdravljenje teh bolezni. Z velikim uspehom se z bezgovim sokom zdravi tudi nevralgija trigeminusa (vrsta obrazne nevralgij).

Največja hvala pa gre bezgovemu vinu iz zrelih bezgovih jagod. To je ena izmed najokusnejših vrst jagodnega vina, resničen tonikum, zlasti po telesnem ali duševnem prenaprezanju; rahlo ureja iztrebljanje, čisti kri, pomirja trebušne krče, črevesno koliko zbuja tek in odpravlja motnje v obtoku. V obliki toplega kuhanega vina je najboljše zdravilo proti začetni gripi, bronhitisu ali celo pljučnici.
Uporaba v ljudskem zdravilstvu

Bezgove korenine, zavrete v vinu, izredno pomagajo pri vodenici. Slabotne osebe naj jih uživajo v majhnih količinah.

Slabotni, škrofulozni otroci naj pijejo čaj, ki sestoji iz enakih delov bezgovih in orehovih listov. Za skodelico čaja ve vzeti 1 čajno žličko mešanice. Bezgova čežana, bezgov sok ali bezgovo vino pomagajo pri nervoznih srčnih težavah in če jih jemljemo zvečer, preprečujejo moro. Ta sredstva pomagajo tudi pri nespečnosti in pospešujejo prebavo.

Čaj iz samih bezgovih listov, če ga vkapljamo mlačnega v uho, pomiri bolečine v ušesu; če ga držimo toplega nekaj minut v ustih, pomiri zobobol.

Bezgove cvetove (brez uši) lahko tudi ocvremo in jo imamo za pravo spomladansko jed.

Stiliziran bezgov sok ali bezgovo vino, pomešano s sokom črnega trna, rahlo prevreta z dodatkom sladkorja, cimeta in klinčkov, da sta odlično kuhano vino, ki ga je mogoče samo najtopleje priporočati pri vseh prehladnih boleznih, kakor nahodu, kašlju, gripi, bronhitisu.

Če tako imenovano “bezgovo čežano” – zrele jagode, skuhane z vodo in pretlačene skozi sito – kuhamo z jabolčnimi rezinami in nekoliko osladimo, dobimo juhi podobno jed, ki ne gre le izvrstno v slast – jemo jo lahko mrzlo ali toplo – ampak tudi pospešuje prebavo in čisti kri.
Bezeg in nosečnice

Za vsa zelišča velja, da z njihovim uživanjem ne smemo pretiravati. Tega načela se morajo še toliko bolj držati nosečnice. Te naj na dan ne popijejo več kot 3 skodelice bezgovega čaja. Še najbolje je, da to naredijo v kombinaciji z drugimi zelišči. Zelo priporočljiva je mešanica bezga z meliso, trpotcem, plemenito ali vodno meto ali s koprivo. Tudi pitje bezgove šabese naj bo zmerno – eden ali dva kozarca na dan. Popolnoma pa naj bi se nosečnice izogibale ocvrtega bezga ali bezga z jajcem.

Farmacevti pa nosečnicam popolnoma odsvetujejo uživanje zelišč, saj menijo, da za razliko od zdravil zelišča niso testirana v laboratorijih. Bezeg ni zdrav za nosečnice tudi zaradi tega, ker iz telesas odvaja vodo in lahko pripelje do dehidracije.

REGRAT IN KOPRIVE ZA SPOMLADANSKO OÄŒIÅ ÄŒEVANJE TELESA

Naravno in učinkovito

Tokrat vam proti pomladni utrujenosti in za čiščenje telesa predlagamo koprivo in regrat, idealni, vsem dostopni rastlini, iz katerih lahko poleg očiščevalnih in poživljajočih napitkov pripravite tudi nadvse okusne jedi. Kopriva je že od davnine v rabi za čiščenje krvi, pri splošni slabosti, ter za pospeševanje prebave in izločanja seča. Zdaj jo največkrat uporabljamo za pripravo krepčilnega pomladnega čistilnega napitka, mlade liste pa kot osvežilno zelenjavo, bogato z železom.

Čaj iz svežih kopriv

Å opek svežih kopriv prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nesladkan čaj pijemo čez ves dan.

Svež sok

Dve pesti svežih kopriv prelijemo z decilitrom vode, zmeljemo v mešalniku in odcedimo. Sok uživamo štirikrat na dan pri jedi.

KULINARIKA

Koprive vključimo v prehrano vsaj enkrat na teden. Dodajamo jih v zelenjavne juhe, pripravimo jih kot špinačo ali kuhano solato, naredimo lahko tudi koprivne štruklje, palačinke s koprivami … Od pomladi do jeseni uporabljamo sveže, pozimi pa sušene liste.

Kuhana solata

Tri na kose narezane krompirje četrt ure kuhamo v slani vodi, dodamo tri prgišča očiščenih koprivnih listov in kuhamo še deset minut. Odcedimo in počakamo, da se ohladi. Po okusu dodamo še poper, sol olje, kis in sesekljan česen.

Å pinača iz kopriv

Kilogram mladih kopriv temeljito operemo, blanširamo in na drobno sesekljamo. Na olivnem olju ali žlički masla prepražimo na drobno sesekljana stroka česna, dodamo koprive in kuhamo pet minut. Solimo, dodamo ščepec nastrganega muškatnega oreška in žličko kisle smetane.

Juha iz kopriv

Sesekljano čebulo in dva krompirja, narezana na kocke, prepražimo na treh žlicah hladno stisnjenega olivnega olja, dolijemo vodo in dušimo do mehkega. Dodamo skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, jušno zelenjavo, sol in pest ovsenih kosmičev. Zalijemo z vodo in pustimo, da prevre. Odstavimo in po želji dodamo dve žlički kisle smetane.

REGRAT

Regrat je ena od najbolj razširjenih rastlin na svetu, ki raste po travnikih in vrtovih, ob poteh in živih mejah. Regratovi pripravki pospešijo izločanje želodčnih in črevesnih žlez, jeter, žolčnika ter trebušne slinavke. Regratov čaj je primeren za čiščenje krvi, spodbuja presnovo in delovanje izločil ter tako pospešuje izločanje odvečnih snovi iz telesa. Regrat je odličen diuretik, saj pospešuje izločanje seča.

Poparek

Dve čajni žlički sveže posušenih regratovih listov prelijemo s skodelico vode. Pokrito pustimo stati deset minut. Pijemo zjutraj in zvečer pred jedjo.

Svež sok

Tri pesti svežih listov prelijemo s kozarcem vode in temeljito zmeljemo v mešalniku. Odcedimo in shranimo v hladilnik. Uživamo trikrat na dan po eno jedilno žlico soka.

Čaj iz regratovih cvetov

Pet cvetov prelijemo s čajno skodelico vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Pijemo po potrebi, napitek pa je primeren za razkisanje telesa.

KULINARIKA

Regrat se odlično obnese tudi v kulinariki. Sveže regratove liste uporabljamo v solatah in juhah, iz cvetov pa pripravimo okusen regratov med. Mlade regratove liste dušimo za prilogo, z regratom pripravljamo rižote, narastke in omlete, dodajamo ga zeliščnim omakam, lahko pa pripravimo tudi regratov pesto.

Regratov pesto

V možnar stresemo 6 dag skrbno očiščenega regrata in ščepec soli ter ga temeljito stremo. Zmes stresemo v manjši kotliček. Nato v možnarju stremo strok česna in posebej še dve žlici pinjol. Oboje vmešamo k regratu. Dodamo 4 dag drobno nastrganega parmezana in 20 g nastrganega trdega ovčjega sira. Med nenehnim mešanjem prilijemo deset žlic hladno stisnjenega olivnega olja, da dobimo gladko kremasto omako.

Pikanten regrat s krompirjem

V skledo stresemo sol, prilijemo dve žlici jabolčnega kisa in mešamo, da se sol stopi. Dodamo ščepec sveže mletega belega popra ter postopoma vmešamo tri žlice olivnega olja, tri žlice tekočega jogurta in žličko gorčice. Dodamo dve mladi narezani čebuli, nastrgan hren in štiri kuhane krompirje, narezane na kolesca. Temeljito premešamo ter nazadnje dodamo še 20 dag očiščenega regrata. Å e enkrat na hitro premešamo.

Regratov med

Dve manjši košarici regratovih cvetov namočimo v dveh litrih vode in počasi segrevamo do vretja. Ko voda zavre, lonec odstavimo in ga pustimo stati čez noč. Naslednji dan sok odcedimo ter vanj vmešamo dva kilograma sladkorja in sok dveh limon. Odkrit lonec postavimo na najmanjši ogenj in pol ure počasi kuhamo. Med ne sme biti preveč tekoč, saj bi se utegnil skisati, in ne preveč gost, ker bi čez čas kristaliziral. Nalijemo ga v steklene kozarčke ter hranimo v hladnem in temnem prostoru.

Pa dober tek!

REPIK – navadni

Rastlina je razširjena po severni polobli, raste po suhih in pustih travnikih, po grobljah, grmovju in ob robovih gozdov.

Uporabni del – zel.

Pravni položaj

Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se sme dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, ki pa za repik še niso določene. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, ga razvršča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah in če se ne prodaja za določen zdravilni namen.

Zeliščna raba

Naj bi imel krčilne (adstringentne) in mokrilne (diuretične) lastnosti. V ljudskem zdravilstvu zdravi drisko, vneto želodčno sluznico in črevesne bolezni, denimo vnetje slepiča ter tankega in debelega črevesa, odvaja žolč, pomaga pri nehotnem mokrenju in vnetju mehurja, zunanje pa je grgralo pri vnetjih v grlu.

Odmerek za odrasle

Poldruga žlička (1,5g) droge se vsuje v hladno vodo in zavre, ali pa se krop prelije čez drogo, ter po 5 minutah precedi. Proti trebušnim težavam se popije dva- ali trikrat na dan. Lahko se tudi uporabi za izpiranje ust in grgranje ter kot obkladek proti blagim površinskim vnetjem na koži, večkrat na dan.

Novejša dognanja

Pri poskusnih živalih zniža raven sečnine v krvi, ne zveča pa njenega izločanja s sečem. Po injiciranju zmanjša krvni tlak. Uniči nekatere bakterije, med njimi Staphylococcus aureus in alfa-hemolitični streptokok, alkoholni izvlečki imajo tudi protivirusne lastnosti. Čreslovine so znana krčila, ki nespecifično zavrejo vnetja na sluznicah in koži.
Z navadnim repikom so 20 bolnikom uspešno zdravili porfirijo, kožni izbruhi so se umirili, zmanjšali sta se serumska koncentracija železa in porfirinov v seču. S čajno mešanico, ki so jo sestavljali še kamilica, meta, trpotec in šentjanževka, so zdravili vnetje želodčne in dvanajstnične sluznice, po 25 dneh tričetrt bolnikov od 35 ni več čutilo bolečine, skoraj vsi so bili brez prebavnih motenj, gastroskopski pregled pa je pokazal ozdravitev poškodovane sluznice, prav tako niso opazili stranskih in strupenih učinkov. Po raziskavah na Kitajskem repik tudi poldrugikrat zveča strjevanje krvi.
Sorodna A.pilosa deluje proti tumorjem, najbrž se zaradi imunostimulativnega učinka spojine agrimoniin okrepi obrambni odziv v telesu, vendar se le-ta čreslovina v literaturi ne omenja kot sestavina navadnega repika.

Stranski učinki in strupenost

Niso znani. Sorodna A.pilosa je bila strupena za celice poskusnih živali.

Prepovedi in opozorila

Čezmerni odmerki lahko motijo obstoječe zdravljenje zvečanega ali zmanjšanega krvnega tlaka ter terapijo z antikoagulansi, zaviralci strjevanja krvi, zaradi vsebovanih čreslovin pa ni priporočljivo čezmerno jemanje. Čezmerni rabi se je dobro izogniti tudi med nosečnostjo in dojenjem, saj izsledkov o strupenosti ni, poleg tega pa po ljudskem izročilu vpliva na menstruacijski ciklus.

Lekarniško mnenje

Repik je kemično slabo raziskan. Glede na redke klinične izkušnje bi lahko bil v korist za zdravljenje nekaterih kožnih in želodčno-črevesnih bolezni, a bi morale nadaljnje raziskave izsledke potrditi. Vsebovane čreslovine upravičijo čislane krčilne lastnosti zeli, ki pridejo v poštev za zdravljenje nespecifične driske in nespecifično zdravljenje vnetij na sluznicah in koži. Zaradi primanjkljaja podatkov o strupenosti ne moremo priporočiti daljše rabe, čeprav se marsikatera zdravilnost upraviči prav z njo.