POMLAD Z NAPAKO

SADNO DREVJE JE V CVETJU,
VEJE ZIBLJEJO SE V VETRU;
DOLGO PA NE BO TAKO;
JUTRI ZIMA TUKAJ BO.

ONA S HITRIMI KORAKI,
PRIBLIŽUJE SE Z OBLAKI;
NEKAJ URIC MANJKA ŠE,
DA PONOVNO VRNE SE.

KAJ BO S SADNIMI PLODOVI?
BODO POLNI KAJ SODOVI,
DA POZIMI SKUHAMO,
SPET OGNJENO KAPLJICO??

VREME LETOS ZAPLETENO
JE, KOT LETO ŠE NOBENO;
NOČE NIČ SODELOVATI;
MORAMO SE VSI GA BATI.

NAROD COVID BO ZMALIČIL,
VREME POLJA NAM UNIČIL’.
JA, SLOVENCEV JE PREMALO,
DA SE NE BI NIČ POZNALO.

TO NE SME SE NAM ZGODITI!
ZDAJ SE MORAMO BORITI,
VREME V NAŠ PRID OBRNITI,
NAROD VES PA PRECEPITI.

Z ZMAGAMI BO NAROD SLOŽEN,
IN POLITIKOM PODLOŽEN;
SKUPAJ BOMO ZMAGOVALI,
IN NIKOLI SE PREDALI.

NA HRUŠICI, 5.4.2021                (571.)

VELIKA NOČ 2021

PRAZNIKI ZOPET PRIŠLI SO MED NAS;
SPET PRAZNOVANJA Z DRUŽINO JE ČAS,
VELIKONOČNO PETDNEVJE JE TU;
TOKRAT NAJ REČEM LE, HVALA BOGU.

TEBI ZAHVALIM SE, JEZUS TI MOJ,
DA OMOGOČAŠ MI TUKAJ OBSTOJ;
MOJO DRUŽINO VARUJ KOT DOSLEJ,
DA BOMO ZDRAVO ŽIVELI NAPREJ.

ČASI SO TAKI, DA SE JIH BOJIM;
GROZA IN STRAH ME JE, DA NE ZBOLIM;
COVID RAZSAJA ŽE LETO IN VEČ,
NIČ PA NE KAŽE, DA ‘ZGINIL BO PREČ.

VEM, DA BOŠ ZAME NAREDIL VSE,
DA SE ŽIVLJENJE IZTEČE ŠE NE;
VEM ŠE, DA ENKRAT BO TREBA UMRET’,
IN ZAPUSTITI TA ČUDEŽNI SVET.

TAKRAT SE SREČALA BOVA MIDVA;
ZVEZDICA JAZ BOM NA SREDI NEBA,
TI PA V NEBESIH DOMA SI ŽE ZDAJ;
SKUPAJ NEKOČ BOVA ZA VEKOMAJ.

NA HRUŠICI, 2.4.2021          (570.)

COVID OBLETNICA

DOLGO LETO JE ŽE TEGA,
KAR JE K NAM PRIŠLA ZALEGA,
KI SE COVID IMENUJE,
IN ŽIVLJENJE UNIČUJE.

DELAMO VSE, KAR JE TREBA,
DA UNIČI SE ZALEGA,
A TA COVID JE GRDOBA,
SPREMLJA NAS LAHKO DO GROBA.

LETO DNI ŽE MASKO NOSIM,
MOJEGA BOGA PA PROSIM,
NAJ ČLOVEŠTVU ZDAJ POMAGA,
DA PREMAGAMO SOVRAGA.

VSI BOGOVI NA PLANETU,
POMAGAJTE TEMU SVETU,
DANES, JUTRI IN VSE DNI,
SAJ SE COVID SPET MNOŽI.

SAMI VEČ NE BOMO ZMOGLI,
SAJ SMO ČISTO OBNEMOGLI;
PRI VSEH TEH POSKUSIH BOJA,
SMO PRELILI MNOGO ZNOJA.

VIRUS PA SE NOČE VDATI;
HOČE SVETU DOKAZATI,
DA NA ZEMLJI ON ZDAJ VLADA,
IN SE NE BOJI PROPADA.

MENI JE SEDAJ VSE JASNO;
NAJ POVEM VAM TUKAJ GLASNO,
DA SE COVIDA BOJIM,
IN DA KOMAJ ŠE ŽIVIM.

MOJE SO OČI ADIJO,
KER IMAJO DIOPTRIJO,
DAL MI JO JE COVID ČAS,
KI PORAZEN JE ZA NAS.

VSAK DAN V EKRANE BULIM,
ZADNJICO SI VSO OŽULIM;
LE BALINANJE IMAM,
TAM PA VSE OD SEBE DAM.

A OD PRVEGA APRILA,
SPET PRIŠLA BO K NAM PRISILA,
DA NIKAMOR NE BOŠ SMEL,
IN DOMA BOŠ OBSEDEL.

BOJ JE Z VIRUSOM TEŽAVEN,
SAJ SPLOH NI ENAKOPRAVEN,
COVID VEDNO PREDNOST IMA,
SVET PA LE ZA NJIM CAPLJA.

KO BO ČAS CORONE MIMO,
BOM VESELA DA ŽIVIMO;
SAJ NAS ČAKA PRAZNOVANJE;
DANES PA SO TO LE SANJE.

NA HRUŠICI, 29.3.2021          (569.)

VODA JE VSE

DRAGOCENA KAPLJICA,
TI KRALJICA SI VODA;
SPLOH SE NE ZAVEDAŠ TI,
DA ŽIVLJENJE DAJEŠ MI.

LE OD KOD SI K NAM PRIŠLA,
DA PRI NAS SI ZDAJ DOMA;
ZNANJE, KI GA ZMORE SVET,
TEGA ŠE NE ZNA DOJET.

KLJUČ SI DO ŽIVLJENJA TI,
KAR NA ZEMLJI GA ŽIVI,
TUDI JAZ IZ VODE SEM;
TO TI NA SKRIVAJ POVEM.

V MENI KROŽI RDEČA KRI;
NJEN SESTAVNI DEL SI TI;
VEŠ, SEDAJ POMAGAŠ MI,
DA SE PESMICA RODI.

HVALA, VODNA KAPLJICA,
DA SI OD NEKJE PRIŠLA,
DA NA ZEMLJI ZDAJ ŽIVIŠ,
IN ŽIVLJENJE NAM KROJIŠ.

ČE BI TI ODŠLA DRUGAM
BI BILO ŽIVLJENJE TAM;
MRTEV BIL BI NAŠ PLANET,
TAM NEKJE V VESOLJU UJET.

 NA HRUŠICI, 22.3.2021                   (568.)

22. SVETOVNI DAN POEZIJE

KDOR LE LJUBI POEZIJO,
VERZI LEPI SE MU ZDIJO,
JAZ DODATNO ŠE UŽIVAM,
SAJ BESEDE RADA RIMAM.

MOZGAM ZDAJ PO SVOJI GLAVI,
DA SE RIMA TAM POJAVI,
PESEM RIMO MORA IMETI,
DA SE V BLIŠČU SVOJEM SVETI.

KADAR PESEM NIMA RIME,
MENE BRANJE HITRO MINE;
LE ZAKAJ SE PESNIK TRUDI,
ČE TI RIME NE PONUDI?

PESMICA JE UMETNINA,
ŠE POSEBEJ, ČE SE RIMA;
TO JE PRAZNIK ZA UŠESA,
SAJ ODPREJO SE NEBESA.

PESNIK ZAME JE UMETNIK,
ČE JE SVOJIH RIM UJETNIK,
VE, DA PESMI NI BREZ RIME,
SAJ SE Z RIMO LEPŠE ‘PRIME’.

DANES DAN JE POEZIJE,
DAN, KI PESNIKE ODKRIJE;
KAVO S PESMICO SI KUPIŠ,
ČE GOSTINCU JO PONUDIŠ.

NA HRUŠICI, 21.3.2021                 (567.)

POMLAD 2021

PRAVIJO, DA DAN JE SREČE,
DANES, KO POMLAD JE TU,
TISTE SREČE OPOTEČE,
KI BI VSAK JO RAD ‘IMU’.

SREČA NAS JE ZAPUSTILA,
ENO LETO ŽE NAZAJ,
SAJ CORONA JE ZAČELA,
SVOJ POHOD IZ KRAJA V KRAJ.

HUDE TRAVME NAM POVZROČA,
TA CORONA DAN NA DAN,
SAJ POVSOD JE ŽE NAVZOČA,
NAROD PA V USODO VDAN.

JE SLOVENIJA NESREČNA,
SAJ CORONA GRIP’CA NI,
TO BOLEZEN JE NEVARNA,
Z NJO SE NI ZA HECATI.

ČLOVEK POTREBUJE SREČO,
DA GA VIRUS NE DOBI,
ČE PA TO IMA NESREČO,
NAJ VSAJ SREČNO PREŽIVI.

SREČNO, SREČNO, 3X SREČNO,
SREČE NI NIKDAR DOVOLJ,
ČE BO NAŠE ZDRAVJE VEČNO,
BOMO SREČNI ŠE NAJBOLJ.

NA HRUŠICI, 20.3.2021-ZAČETEK POMLADI    (566.)

JOŽEFOVO 2021

DANES JOŽEFOVO JE,
PRAZNIK SESTRE JOŽICE;
VSAKO LETO NA TA DAN,
SE ZGODI SEMANJI DAN.

LANI IN PA LETOS ŠE,
TA SEMENJ JE SENCA LE;
V ČASU COVIDA SMO ZDAJ;
VEČ TAKO NI, KOT NEKDAJ?

VČASIH NAROD ČAKAL JE,
NA VSE TO DOGAJANJE,
JOŽETI IN JOŽICE,
PA SO OBDARILI SE.

SI NA SEJMU VSE DOBIL,
PA ŠE JEDEL SI IN PIL,
SREČAL SI PRIJATELJE,
IN LJUDI POZABLJENE.

STARI IN PA MLADI VSI,
SMO NA SEJEM RADI ŠLI;
AVTOČKE SI VOZIL TAM,
ZALETAVAL SE: BAM, BAM.

MUZIKO SO ŠPILALI,
DA LAHKO ZAPLESAL SI;
TAM SMO VESELILI SE;
ZDAJ SPOMINI TO SO LE.

NA HRUŠICI, 19.3.2021            (565.)

ZIMA MIGA Z REPOM

SPROŠČAM SE OB MOJEM PIVU;
SREDI DNEVA TU, DOMA,
KO POGLEDAM PROTI NEBU;
JA, SPET ZIMA JE PRIŠLA.

NEKAJ DNI JE DO POMLADI,
SNEG JE RAVNOKAR SKOPNEL,
VSI BI DOČAKALI RADI,
DA BI ZIMSKI ČAS SE IZPEL.

GLEDAM MAČKA TAM NA VRTU,
SANJA SVOJ POMLADNI SAN,
ZRAVEN PA SNEŽINKE V VETRU,
MU HLADIJO SONČEN DAN.

NE PUSTI SE, STARKA ZIMA,
KOMANDIRATI LJUDEM;
ČISTO NIČ JE NE ZANIMA,
ČE JE ONA NAŠ PROBLEM.

MED SNEŽINKAMI ČEBELA,
BI NA TOPLO RADA ŠLA,
BOG VE, ALI BO USPELA,
IN V DOMEK SVOJ PRIŠLA.

TALE ZIMA JE BREZUPNA,
SONCE SE POKAŽE SPET,
ZMEDA V ZRAKU JE OBUPNA;
TO NI VEČ NORMALEN SVET.

NA HRUŠICI, 17.3.2021         (564.)

PREDPOMLADNI DAN

ZNOVA BLIŽA SE POMLAD;
KDO BI NE IMEL JE RAD?
PTIČKI DOLGO ŽE POJO,
IN SE PRIDNO ŽENIJO.

KAKOR PTICE, TUDI MI,
RADI OŽIVELI BI,
SAJ NAM SONCE DAJE MOČ,
KO OD ZIME VSI ‘SMO PROČ’.

ŽARKE VSAK DAN RABIMO,
DA SE Z NJIMI ZDRAVIMO,
SAJ ŠTEVILNE TEMNE DNI,
ZNAJO PONAGAJATI.

KADAR SONČEK SVETI NAM,
IZKORISTIMO TA DAN;
POJDIMO NA SVEŽI ZRAK,
DA BO VSAK OD NAS KREPAK.

ZASE TREBA JE SKRBET,
PA TAKOJ BO LEPŠI SVET,
VIRUS NAS NE BO STRAŠIL,
SAJ BO SVOJO MOČ ‘ZGUBIL.

V ČASU TEM SMO BOLJ DOMA,
A SVOBODA BO PRIŠLA;
ŠEL BOŠ, KAMOR BOŠ ŽELEL,
IN SE TAM LEPO IMEL.

COVIDNE ‘ZGUBLJENE DNI,
BOMO NADOKNADILI;
TUDI TOPEL NAŠ OBJEM,
DOŽIVEL BO LEP SPREJEM.

DANES, ŽAL, ŠE NISMO TAM;
NAŠ POGLED JE OBRNJEN STRAN;
VSAK SE VSAKEGA BOJI,
SAJ LAHKO SMO KUŽNI VSI.

NA HRUŠICI,16.3.2021            (563.)

VLADINO PRVO LETO

PRVO LETO D(R)ESNE VLADE,
JE BILO ČAS DOBRE NADE,
SAJ JE DELALA ZA NAS,
KAR POTREBNO JE TA ČAS.

VIRUS SE JE K NAM PRITEPEL,
IN ŽIVLJENJE JE PRETRESEL:
KAJ BO Z NARODOM NASTALO;
ALI NAS BO ZDAJ POBRALO?

VLADA JE NAPOTKE DALA,
SAJ JE COVIDA SE ZBALA,
GIBANJE JE OMEJILA,
ZA ZIDOVE NAS JE SKRILA.

SEM S TEŽAVO TO SPREJELA,
DA BOM LE DOMA SEDELA,
IN NIKAMOR NE BOM SMELA,
DA TAKO BOM PREŽIVELA.

MESEC EDEN, MESCA DVA,
SEM ČEPELA JAZ DOMA,
LETA POL, PA CELO LETO,
JE BILO TAKO ŽIVETO.

ZDAJ, PO ENEM LETU PA,
ŠTORIJA SE NE KONČA,
ŠE NAPREJ DOMA SEDIM,
‘Z DNEVA V DAN TAKO ŽIVIM.

VIRUS JE ŠE VEDNO Z NAMI,
VSAK DAN ZNOVA ME PREDRAMI,
STRAH V MENI ŠE OSTAJA,
UPANJE PA OSVOBAJA.

JANŠA S SVOJO VLADO PRAVO,
DOBRO VODI TO DRŽAVO,
MARSIKAJ JE ŽE PRESTALA,
A SE V SEDLU JE OBDRŽALA.

STRANKE, KI SO ZUNAJ VLADE,
VANJO BI VSTOPILE RADE;
VSE SO SNELE ROKAVICE,
SAJ JIH GROZA JE DESNICE.

NI, DA NI, KAJ SO STORILE,
DA BI JANŠE SE ZNEBILE;
NI PRAVIL ZA LEVE STRANKE;
MORAJO DO ‘VLADNE’ BANKE.

JAZ TEJ VLADI ŠE ZAUPAM,
SKUPAJ Z NJO PAČ NE OBUPAM,
VEM, DA VSE BO NAREDILA,
DA SLOVENCE BI REŠILA.

PIHAM V JADRA D(R)ESNE VLADE,
KI NAM DAJE UPE, NADE,
DA NAS REŠI VSEH OKOV,
DA ZAPIHA VETER NOV.

NA HRUŠICI, 13.3.2021         (562.)