SPET DOLG PONEDELJEK

ZGODAJ SEM ZBUDILA SE,
JE DO JUTRA DALEČ ŠE,
A NE MOREM SPATI VEČ,
VSTALA SEM IN ŠLA SE OBLEČ’.

MRZLO JE, ZAKURIM SI,
DA NE ZEBE ME V KOSTI,
TREBA SE POGRETI JE,
DA SE DAN LAHKO ZAČNE.

VROČA ČOKOLADA JE,
PRAVA ZA OGREVANJE,
TO SI TUDI NAREDIM,
SKUPAJ PRIDEVA DO RIM.

RIME DOBRE SO ZA UM,
KO PO GOBE GRE RAZUM,
COVID ‘Z GLAVE VLEČE GA,
A MOJ UM SE ŠE NE DA.

NEKAJ GA JE V GLAVI ŠE;
NADALJUJEM RIMANJE;
DANES DAN BO ZOPET SIV,
IN ZATO NEZANIMIV.

SAMI ZNAJDIMO SE ZDAJ,
DA BO VSAJ OD DNEVA KAJ;
MI POD SREČNO ZVEZDO SMO,
SAJ SE PRAZNOVALO BO.

MOJ NEČAK ‘MA ROJSTNI DAN,
DAN PA NE BO VRŽEN STRAN,
RADI VESELIMO SE,
AMPAK, ZDRAVJE PRVO JE.

SMO POVABLJENI NA ŽUR,
TJA DO POZNIH NOČNIH UR,
COVID PA POVABLJEN NI,
STRAN OD NAS NAJ SE DRŽI.

NA HRUŠICI, PONEDELJEK, 27.12.2021     (621.)

ROJSTNODNEVNA POPOTNICA

DRADI MOJ NEČAK ALEŠ,
KMALU TI PO SVOJE GREŠ,
DOZOREL SI V MOŽA,
KI JE PRIDEN, KAR SE DA.

DOBREGA SI TI SRCA,
DUŠA RADA TE IMA,
TUDI TI IMAŠ JO RAD,
VEŠ, DA TO JE TVOJ ZAKLAD.

TREBA ZANJO JE SKRBET’
IN JO POPELJATI V SVET,
KJER LJUDEM DOKAZAL BOŠ,
DA SI PRAV SPOSOBEN MOŽ.

SREČEN POJDI V BELI SVET;
TAM LEPO BOŠ TI SPREJET,
SAJ VELIKO TAKIH NI,
KAKOR SI ALEŠ PRAV TI.

SRNOVI VESELI SMO;
VSI TI TO PRIVOŠČIMO;
JAZ USPEHA TI ŽELIM,
TUDI Z NEKAJ MOJIH RIM.

ZDRAV OSTANI, NAŠ ALEŠ,
KODER HODIŠ, KAMOR GREŠ,
NAJ NIKJER NE BO OVIR,
V DUŠI LE SVETLOBA, MIR.

NAJ TI ZDAJ NAZDRAVIMO,
DA SE ŽELJE IZPOLNIJO,
IN ČEZ LETO, NA TA DAN,
SPET SLAVIMO ROJSTNI DAN.

NA HRUŠICI, 27.12.2021,
PONEDELJEK, URA 8H28             (620.)

BOŽIČNO UPANJE

BOŽIČ TU JE, NOV IN SVEŽ,
KO RAZUMEŠ IN KO VEŠ,
KAJ NA SVETU TVOJE JE,
IN, KAJ TI POMENI VSE.

TOČNO VEŠ, KAKO BOLI,
ČE NIHČE OB TEBI NI,
KI BI STISNIL TI ROKO,
IN OBJEL TE RES MOČNO.

S TEM, KO SVOJE IMAŠ LJUDI,
VEŠ, DA HUDEGA TI NI,
IN TE RAD IMA NEKDO,
KI DRŽI TE ZA ROKO.

BOG DAJ, DA BI VSI LJUDJE,
NAŠLI SVOJEGA NEKJE,
KI BO ZANJE LE ŽIVEL,
IN, KI JIH BO RAD IMEL.

NAJ BO DANES TISTI DAN,
KO LJUBEZEN VRE NA PLAN,
RADI SE IMEJMO VSI,
KAR NAS DOBRIH JE LJUDI.

NA HRUŠICI, SOBOTA, 25.12.2021       (619.)

MAVRIČNI ČUDEŽ

DANES JE POSEBEN DAN.
KO POGLEDAM VEN, NA PLAN,
VIDIM SONCE ZA MEGLO,
PRED MEGLO PA MAVRICO.

VSA ZAČUDENA STRMIM,
OD LEPOTE ONEMIM;
BARVE SE PRELIVAJO,
SONČNE ŽARKE BARVAJO.

KOMAJ K SEBI SEM PRIŠLA,
ZOPET VEN POGLEDALA,
KAR NAENKRAT IZ MEGLE,
MAVRICI JE VIDET’ DVE.

PRVA MOČNIH BARV JE,
DRUGA BLEDA VIDI SE;
TO JE ČUDEŽ PRAV ZARES,
IZPOD MODRIH TEH NEBES.

PONAVADI SRED’ DEŽJA,
SE POJAVI MAVRICA;
DANES SONCE SKOZ’ MEGLO,
SVET POLEPŠA Z MAVRICO.

SONCE VSEMOGOČNO JE,
ČE GA NI, BOLI SRCE,
DUŠA RADA GA IMA,
KADAR SIJE SRED’ NEBA.

 NA HRUŠICI, SOBOTA, 18.12.2021      (618.)

MOJE JUTRO

NOČ JE KAKOR JARA KAČA,
A NA BOLJE SE OBRAČA,
URA ŠTIRI JE IN PREČ,
KO ŽE NISEM SPALA VEČ.

TV MI ŠE KAR IGRA,
KO MOJ SPANEC SE KONČA;
ZEHATI SE MI ZAČNE,
KER TELO BREZ ZRAKA JE.

TO JE TREBA UREDIT’,
IN IZ POSTELJE SKOČIT’,
JUTRO TUKAJLE JE ŽE,
SAJ POL ŠESTIH URA JE.

VSTALA SEM IN ZEBE ME,
TREBA SE POGRETI JE,
KER CENTRALNO GRETJE IMAM,
MU TAKOJ KOMANDO DAM.

DOMEK HITRO ZGREJE SE,
NIČ VEČ ZDAJ NE ZEBE ME,
ZUNAJ JE ŽE JASEN DAN,
KI BO S SONCEM OBSIJAN.

SONCE SPET UŽILA BOM,
SAJ SIJALO BO V MOJ DOM,
Z ŽARKI ME OBJEMALO;
DA SRCE BO RADOSTNO.

KADAR SONCE GREJE ME,
JE TAKO LAHKOTNO VSE,
ČE PA SONČNIH ŽARKOV NI,
MI TAKRAT VSE DOL VISI.

 NA HRUŠICI,17.12.2021           (617.)

PIVO NA DALJAVO

MOŽ VELIKO ZDOMA DELA,
VEČ, KOT BI SI KDAJ ŽELELA,
JAZ OSTAJAM BOLJ DOMA;
Z MOŽEM PA BI RADA ŠLA.

JE SAMOTA ŽE OVIRA,
KI SLABOSTI MI ODSTIRA;
NISEM MOČNA VEČ TAKO,
KOT ŠE VČERAJ JE BILO.

SVA Z MOŽIČKOM SE ZMENILA,
DA NJEGOV BOM KLIC DOBILA;
SAJ, KO SE BO ON UTRUDIL,
S KLICEM PIVO BO PONUDIL.

EVO, PA SE JE ZGODILO,
SEM DOBILA POVABILO;
URA JE ENAJST-DESET(11H10),
KO GREM SVOJE PIVO GRET.

MORAM PITI TOPLO PIVO,
DA BI SE MI NE ZGODILO,
TO, DA STAKNEM SI PREHLAD,
SAJ JE ZDRAVJE MOJ ZAKLAD.

V KUHINJO SEM SE PODALA,
KJER SEM Z MOŽEM KLEPETALA;
GLAS NJEGOV JE POLEG MENE,
ZANJ OVIRE NI NOBENE.

TELEFON OBEMA SLUŽI,
KO OB PIVU NAJU DRUŽI.
TO ENKRATNA JE NAPRAVA,
KADAR DRUŽBA JE TAPRAVA.

NA HRUŠICI,16.12.2021                (616.)

LEP DAN

SONČECE NA MODREM NEBU,
SIJE MOČNO, KOT BI ‘VEDU’,
DA GA ČAKAM RES TEŽKO,
SAJ POGREŠAM GA ZELO.

DNEVI ZDAJ SO DOKAJ KRATKI,
VENDAR S SONČNIMI DODATKI;
A ŽIVETI JE LEPO,
VSAK DAN, KO MI JE TOPLO.

SRNICA SEM ZMRZNJENA,
KI PA SONCE RADA IMA,
SAJ RAZDAJA SVOJO MOČ,
MI PRISKOČI NA POMOČ.

JAZ TAKRAT KAR OŽIVIM,
KO SE ŽARKOM PREPUSTIM;
ZIMA LEPA JE LAHKO,
ČE SE V SONCU KOPLJEMO.

ČE PA SONCA NI IN NI,
IN PREVEČ JE MRZLIH DNI,
RADA JAZ SEM ZA PEČJO,
KJER PRIJETNO JE TOPLO.

 NA HRUŠICI, 14.12.2021            (615.)

V SLABI KOŽI

ZADNJE ČASE SEM NESREČNA;
VEM, NA SVETU NE BOM VEČNA,
RADA BI VSAJ ZDRAVJE IMELA,
DA BI BREZ SKRBI ŽIVELA.

A BOLEZEN NE IZBIRA,
MARSIKAJ SE MI NABIRA,
DANES SEM PRAV SLABE VOLJE,
KER MI NIČ NE GRE NA BOLJE.

PANDEMIJA NE POJENJA,
DOLGA ZIMA SE ZAČENJA,
NEKAJ  UPANJA OHRANJAM,
IN LE NASE SE NASLANJAM.

MALO SEM SE POLENILA,
NISEM VSAK DAN VEN HODILA,
PA TAKOJ JE VSE NAROBE;
MOJE ZDRAVJE GRE PO GOBE.

COVID MI SKRBI POVZROČA,
IN SPREHODE ONEMOGOČA,
ČE PA SE ŽE OJUNAČIM,
TAM NA POTI V SNEG SKAČEM.

ČE MI PRIDE KDO NASPROTI,
DRUG SVA DRUGEMU NAPOTI;
KAM SE ČLOVEK BOŠ UMAKNIL,
DA BI COVIDA NE STAKNIL???

JA, V SNEG JE SKOČIT’ TREBA,
KO POKAŽE SE POTREBA,
POL PA GLEDAJO ME VSI,
KOT, DA NEKAJ V REDU NI.

KAJ NAJ REČEM, RES NI V REDU,
KO PA SMO NA TANKEM LEDU,
KAJ PA, ČE SE LED PREDRE,
POTLEJ ČLOVEK K VRAGU GRE.

NA HRUŠICI,13.12.2021                          (614.)

ŽIVLJENJE BREZ ŽIVLJENJA

ZJUTRAJ SONCE ČAKAM JAZ,
SAJ STA ZUNAJ ZIMA, MRAZ.
SONČEK LE POZDRAVI ME,
POTLEJ ZOPET SKRIJE SE.

DAN SE MRZEL JE NAR’DIL,
SONCE ZA OBLAKE SKRIL,
JAZ PA ČAKAM GA TEŽKO,
DA ME ZOPET GRELO BO.

S PIVOM TA MOMENT SEDIM,
DA IZNAJDEM NEKAJ RIM;
DOLGČAS MI NIKOLI NI,
KO IGRAM SE Z RIMAMI.

VČASIH HITRO JE NAVDIH,
KO JE V MISLIH PRAVI STIH,
DRUGIČ ČAKAM GA TEŽKO,
KDAJ SE TA POJAVIL BO.

DANES SPET SAMO ŽIVIM,
PRAV NIČESAR NE NAR’DIM;
VIRUS OMIKRON GROZI,
STRAH POŽENE MI V KOSTI.

TO ŽIVLJENJE LETI DVE,
VSAK DAN MI V FRANŽE GRE,
ŠESTSTOŠTIRIDESET DNI,
MI CORONA PIJE KRI.

KDAJ TABLETA BO PRIŠLA,
DA ME BO POZDRAVILA,
ČE SLUČAJNO RES ZBOLIM,
KER SE CEPIT’ NE PUSTIM???

ČE BO OBVEZNO CEPLJENJE,
JAZ NE BOM CEPILA SE.
ZDAJ NE VEM, KAKO ŠE BO,
VEM, DA PLAČAT’ BO TEŽKO.

KDOR MI KAZEN BO NABIL,
BO KRIVICO NAREDIL,
SAJ NIKAMOR VEN NE GREM,
KER OKUŽEN JE TEREN.

NI TEŽKO MI BIT’ DOMA,
KJER SE BRANIM VIRUSA,
CEPILA SE BOM TEŽKO,
KER UMRE SE PRAV LAHKO.

ZAME JE CEPIVO PAST,
KI VSILJUJE GA OBLAST;
VEM, DA VSEMOGOČNO NI,
SAJ ZBOLIJO CEPLJENI!!

NA HRUŠICI, 8.12.2021                  (613.)

DAN KULTURE 2021 (3.12. = Prešernov R. D.)

TA VESELI DAN KULTURE,
KI ZAPOLNI PROSTE URE,
ČEZ VSE LETO IN VSAK DAN,
ČE KULTURI SI PREDAN.

MENE MARSIKAJ ZANIMA,
NAJ POLETJE BO AL’ ZIMA,
RADA Z RIMAMI SE IGRAM,
KOT PREŠEREN, DAN NA DAN.

MOJE ENOSTAVNE RIME,
NIMAJO ŠE PRAVE ‘ŠTIME’;
JAZ PREŠEREN NISEM ŠE,
RADA PA BILA BI ŽE.

SAMA RIMATI SE UČIM;
RADA Z RIMAMI ŽIVIM,
DOLGČAS MI NIKOLI NI,
POEZIJA SE RODI.

JE PREŠEREN EDEN LE,
KI MU RAVEN NI NIHČE;
TAKEGA NA SVETU NI,
KAKOR SI FRANCE BIL TI.

NA HRUŠICI, 3.12.2021           (612.)