2. ZAHVALNI DAN (P.V. ŠAREC JE ODSTOPIL 27.1.2020)

DANES JE ZAHVALNI DAN,
DAN, KO ŠAREC POKLAPAN,
VSEJ SLOVENIJI POVE,
DA PREPROSTO VEČ NE GRE.

TROJČEK MU JE SPRAŠIL”GUZO”;
VRGEL PUŠKO JE V KORUZO;
TAKA TROJČKOVA KOŠAR’CA,
PAČ NI VREDNA EN’GA ŠARCA.

JE RAČUNAL NA VOLITVE,
IN PRED NJIMI OBLJUBE PLITVE,
KI BI TROSIL JIH OKOLI,
A IZPOLNIL PA NIKOLI.

NA RAČUNE BREZ KRČMARJA,
PAMET RADA OPOZARJA;
AKO PAMET ZATAJI,
PA TAKOLE SE ZGODI.

SE ZAHVALNI DAN PRAZNUJE,
IN IZ DNA SRCA RADUJE,
DA NAS MARJAN JE ODREŠIL,
IN, DA PEKLA NAS JE REŠIL.

DANES SE MU ZAHVALIMO,
IN MOLITVICO ZMOLIMO,
DA ČIMDLJE BI TAM OSTAL,
KAMOR SAM SE JE PODAL.

VČASIH BOG SE KOGA USMILI,
IN GA REŠI V SKRAJNI SILI;
NAS, SLOVENCE JE ODREŠIL,
ŠARCA PA NESKONČNO OSMEŠIL.

NA HRUŠICI, ČETRTEK, 27.1.2022           (631.)

NE DAJ(TE) SE, JOŽE!

ZDAJ SPOZNAVAMO SVETLANO,
S ČRNO DUŠO, VRAGU VDANO,
LUCIFERKO TO PRODANO;
JE NA NJEJ PRAV VSE ZLAGANO.

JEZIK NJEN STRUPENO SIKA,
DOMOLJUBE V SRCA PIKA,
NJEN JE UM V RDEČE ODET,
BESEDNJAK PA PRAV PREKLET.

NE POZNAM JE RAVNO DOBRO,
VEM, DA DUŠO IMA ZLOBNO,
VIDIM, DA POVSOD SE VTIKA,
LE DENARCEV NE ZANIKA.

DANES UBOGA LUCIFERKA,
JE PRODANIH DUŠ TRENERKA;
TISTIH, KI SO V ČRNO ODETE,
IN OD VRAGA VSE PREKLETE.

KREMPLJE VRAŽJE RAZTEGUJE,
ZGODOVINO PRIKROJUJE,
DOKUMENTE VSE ZANIKA:
TO RESNICA NI, PA PIKA!!!

TA SLOVENSKA ZGODOVINA,
KI ODKRIVA JO MOŽINA,
NARODU ODPIRA OČI,
DA SE SPET NE PONOVI.

DOKTORSKI RAZISKOVALEC,
OD SVETLANE ZDAJ JE TALEC;
SI GA JE IZPOSODILA,
IN GA Z GNOJNICO ZALILA.

NA HRUŠICI, PONEDELJEK, 24.1.2022               (630.)

KVA DOGAJA? TO DOGAJA!

DAN ZA DNEVOM VSE JE ISTO,
LE VREME, TO JE TISTO,
KAR SE VČASIH SPREMENI,
DA VEČ DOLGOČASNO NI.

DANES SE JE TO ZGODILO.
ČAKAM, DA SE BO ZDANILO.
TAM, KJER VSAK DAN ZARJA JE,
TOKRAT JE OBLAČNO VSE.

PA RAZMIŠLJAM ZDAJ TAKO,
ALI DANES SONČNO BO,
KAJ PRINESLO VREME BO,
AL’ BO LEPO AL’ GRDO.

IZ TE TEMNE, ČRNE GMOTE,
SE RODIL JE DAN LEPOTE,
SONCE JE TOPLO SIJALO,
IN MI DOBRO VOLJO DALO.

KAR PRIJAZNA SEM POSTALA;
SPET SEM PRSTOMET METALA,
SONCE MI JE POMAGALO,
DA MI VSE JE RATOVALO.

KO BALINAR BOŽIČ PRIDE,
NE PUSTIM GA, DA ODIDE,
DOKLER NISVA TEKMOVALA,
ENO IGRO ODIGRALA.

ROKA DOBRO JE METALA,
SEM VSE OD SEBE DALA,
VOJC PA DOBER JE IGRALEC,
VENDAR NI BIL ZMAGOVALEC.

VOJKO HITRO JE ODŠEL,
DA PORAZ NE BI BOLEL;
BLIZU STA SOSEDA B’LA,
DA STA GA ‘POTROŠTALA’.

NA HRUŠICI, TOREK, 18.1.2022       (629.)

V DRUŽBI Z RIMAMI IN PIVOM

DANES SAMA, LEPO V MIRU,
SPET UŽIVAM V SVOJEM ‘PIRU’;
ME ZA ŠIPO SONCE GREJE;
SE SRCE VESELO SMEJE.

VEDNO VEČ DOMA OSTAJAM,
NA SAMOTO SE PRIVAJAM;
ZDAJ PREŽIVLJAM TAKE ČASE,
DA DRŽIM SE RAJE ZASE.

MORAM VARNO ZDAJ ŽIVETI,
KER NE MISLIM ŠE UMRETI,
SAJ NAS OMIKRON NAPADA;
SVET PA SKUPAJ Z NJIM PROPADA.

ŠE NE MISLIM SE CEPITI,
KER LAHKO ME JE UBITI,
RAJE TUKAJ VARNO RIMAM,
IN OB PIVU RES UŽIVAM.

KO BO OMIKRON PREMAGAN,
IN BO TOLIKO OMAGAN,
DA SE GA NE BOM VEČ BALA,
BOM VESELO PRAZNOVALA.

PRAZNIK SI BOM NAREDILA,
GA Z DOMAČIMI SLAVILA,
SKUPAJ SREČNI IN VESELI,
ZNOVA BOMO ZAŽIVELI.

 NA HRUŠICI, ČETRTEK, 13.1.2022       (628.)

DOLGČAS NA NEBU

RES SE TRUDIŠ BITI LEPA,
ZARJA MOJA, ZARJA SVETA;
A ŽE TRI DNI SI ENAKA,
TO PA TVOJA JE NAPAKA.

MENE RES NEBO ZANIMA,
NAJ POLETJE BO AL’ ZIMA;
A JE VREME DOLGOČASNO,
ČE NA NEBU VSE JE JASNO.

EN OBLAČEK NA VIŠINI,
DOLGOČASJE TO RAZBLINI,
A OBLAČKA TEGA NI,
DOLGOČASJE MI SLEDI.

DRUGO DELO MENE ČAKA,
IN NE ISKANJE OBLAKA,
ŠE PREHITRO BO PRIŠEL,
SONČNO VREME MENI VZEL.

SEM ZATOREJ KAR VESELA,
SE Z LAHKOTO LOTIM DELA,
ŠIVAM, PEREM, CUNJE OBEŠAM,
PA PREDPRAŽNIKE OTREŠAM.

ROŽE MOJE OBREZUJEM,
JIH ZALIVAM, DOGNOJUJEM,
DA SPOMLADI BODO LEPE,
POKAZALE SVOJE CVETE.

ZADOVOLJNA BOM ČAKALA,
DA BO ZIMA SPET NASTALA,
KI Z OBLAKI BO PRISPELA,
IN NAS V BELINO ODELA.

 NA HRUŠICI, PETEK, 14.1.2022          (627.)

BALINARSKE TORBE

NAŠE TORBE OBRABLJENE,
SKORAJ SO POZABLJENE,
SAJ ZARADI COVIDA,
SE BALINATI NE DA.

ZDAJ, KO SEM PREDSEDNICA,
B K KLUBA HRUŠICA,
MORAM TORBE PRISKRBET,
PA ČE SE PODERE SVET.

POL JE LETA OD TEGA,
KAR OBLJUBA JE BILA,
KI MI DAL JO JE NEKDO,
DA NABAVIL TORBE BO.

JAZ NAJ EVRE PRISKRBIM,
IN DOVOLJ NAJ JIH DOBIM,
DA PLAČALA BOM LAHKO,
KAR MI ZARAČUNAL BO.

ZDAJ IMAM PA RES DOVOLJ,
JEZNA SEM VSAK DAN BOLJ,
NOVO LETO MIMO JE,
JAZ PA TORB KAR NIMAM ŠE.

DANES SEM VSEDLA SE,
POKLICALA TISTE LE,
KI SO SVETOVALI MI,
KJE SE TORBE TE DOBI.

TORBE NAROČENE SO,
IN VSE JE ZMENJENO,
DA ČEZ TEDNA DVA DO TRI,
TORBE BOMO IMELI MI.

RES SEM POTRUDILA SE,
NAREDILA ČISTO VSE,
DA BOMO DO TORB PRIŠLI,
RADI SPET BALINALI.

NA HRUŠICI, PETEK, 7.1.2022        (626.)

ZIMSKA IDILA

VČERAJ JE SNEŽILO SPET.
SKOZI OKNO JE POGLED,
TAKŠEN, DA JE PRELEPO;
KOT V NEBESIH JE BELO.

SAMA V KUHINJI SEDIM,
GLEDAM VEN IN SE SPROSTIM,
SAJ JE KRASEN BELI SVET,
KO TAKO JE V SNEGU UJET.

V COVID ČASU NIMAM KAM,
PA LEPOTA PRIDE K NAM,
DA NAPASEM SI OČI,
IN UŽIJEM SNEŽNE DNI.

SONCE SE PONUJA ŽE,
AMPAK JE ZASPANO ŠE,
NIMA ŠE DOVOLJ MOČI,
DA OBLAKE PREPODI.

KONČNO SONCE SE ZBUDI,
UPORABI VEČ MOČI,
DA PREŽENE OBLAKE STRAN,
IN POLEPŠA ZIMSKI DAN.

TA BELINA V SONCU JE,
LEPA, KOT LE MALOKJE;
DOLGO PA TAKO NE BO;
SNEG SE STOPIL BO V VODO.

SVET BO ZOPET GOL IN SIV,
NE PA PUHAST IN IGRIV,
DUŠA SPET ČAKALA BO,
KDAJ SNEG PADE NA ZEMLJO.

NA HRUŠICI, SREDA, 5.1.2022        (625.)

OMIKRON JE TU

PRVI PONEDELJEK V LETU,
ŠIRI OMIKRON SE V SVETU,
TUDI K NAM JE ŽE PRIŠEL,
IN GROZITI NAM ZAČEL.

VLADA SPET NAČRTE KUJE,
IN IZČRPANA VZDIHUJE,
KER NE VE VEČ, KAJ NAJ DELA,
DA BOLEZEN BI IZZVENELA.

OMIKRON NAS PREHITEVA,
NAROD PA SPET OBOLEVA,
DELTA VIRUS MORA ITI,
OMIKRONU SE UMAKNITI.

NOVI VIRUS JE AKTIVEN,
VEDNO BOLJ JE AGRESIVEN,
KO ŽE MISLIŠ, DA BO BOLJE,
SPET ZAPADEŠ V NEJEVOLJE.

V GRLU ME JE POŽGEČKALO,
SE TAKOJ SRCE JE ODZVALO,
JE RAZBIJATI ZAČELO,
V STRAHU, DA BI NE ZBOLELO.

VČERAJ SEM SE PODRUŽILA,
KER OBISKE SEM DOBILA,
NISEM MASKE NASE DALA,
ZDAJ SE BOM ZA ZDRAVJE BALA.

NA HRUŠICI, PONEDELJEK, 3.1.2022     (624.)

NOVOLETNA RESNIČNOST 2022

DANES PRVI DAN JE V LETU,
KI NAM DAJE UPANJE,
DA SE BO PO CELEM SVETU,
NEHALO ‘COVID-ANJE’.

V RESNICI VSE JE ISTO,
KAR PO SVETU SE GODI,
LE ŠTEVILKE, TE SO TISTO,
KAR SE DANES SPREMENI.

KOLEDAR ŠE ČAKA NAME,
DA GA KUPIM TAM NEKJE,
AMPAK ČAS NE DELA ZAME,
JAZ NAZAJ BI ŠTELA LE.

JA, NAZAJ V TISTE ČASE,
RADA BI VRNILA SE,
KJER LAHKO SKRBEL SI ZASE;
BREZ OVIR NAREDIL VSE.

NOVIH ČASOV ME JE GROZA,
NEGOTOVOST JE POVSOD,
JE ŽIVETI PRAVA MORA;
BO PREŽIVEL TO NAŠ ROD???

SPLOH NE MOREM JAZ VERJETI,
DA V RESNIČNOSTI ŽIVIM,
LAŽJE BI BILO SPREJETI,
DA V KINOTU SEDIM.

FILMI, KI JIH TAM VRTIJO,
NE ŠKODUJEJO TAKO;
ČASI, KI JIH ZDAJ ŽIVIMO,
PA ŠKODLJIVI SO ZELO.

TO NI PRAV NIČ FANTAZIJSKO,
KAR SE VSAK DAN ZDAJ GODI,
TO NARAVNOST JE STIHIJSKO,
TUKAJ, V RESNIČNOSTI.

ČE SE ZDAJ BOM UPOGNILA,
ZAME VEČ REŠITVE NI,
TEGA NE BOM DOVOLILA,
TUD’, ČE COVID MI GROZI.

RES, DA SEM ŽE STARA DAMA,
A IMAM DOVOLJ MOČI,
DA NE BOM SE KAR VDALA,
KO MI VIRUS ZAGROZI.

NA HRUŠICI, SOBOTA, 1.1.2022               (623.)
12h50-13h28

POZDRAVLJENO, SONCE!

ZARJA JUTRANJA SE VIDI,
RDEČA, KOT V PLAVŽU JE,
PRIDI, SONCE K MENI, PRIDI,
VEŠ, DA KOMAJ ČAKAM TE.

HOČEM, DA POZIMI SVETIŠ,
KO ME ZEBE DAN NA DAN,
HOČEM, DA Z NEBA ME GREJEŠ,
ZIMSKI HLAD PREŽENEŠ STRAN.

DANES ŽELJA SE IZPOLNI,
POSIJALO SI ZARES,
SO OBČUTKI RES POPOLNI,
KO ME GREJEŠ DOL Z NEBES.

MRAZ PREGANJAŠ IZ TELESA,
ENERGIJO DAJEŠ MI,
NI TEGOB IN NI VEČ STRESA,
SVET POPOLN SE MI ZDI.

SEM LAHKOTNA KOT ČEBELA,
NIČ TEŽKO SE MI NE ZDI,
NISEM ‘ZMATRANA’ OD DELA,
DA BI ŠLA POČIVATI.

KO SE TI BOŠ POSLOVILO,
SPET BO DELATI TEŽKO,
SAJ SE HITRO BO STEMNILO,
KO NA NEBU TE NE BO.

ZOPET GLAVNA BO LENOBA,
KI BREZ TEBE VODI ME,
TO JE ZOPRNA TEGOBA,
DA MI PRAV NERODNO JE.

KADAR PA TI NAME SIJEŠ,
NIČ NAZAJ ME NE DRŽI,
Z ENERGIJO ME NABIJEŠ,
DELAM JAZ LAHKO ZA TRI.

NA HRUŠICI, SREDA, 29.12.2021            (622.)