V KŠD HRUŠICA IGRAMO TUDI PINK PONK

KO SEM MLADIH LET BILA,
RADA SEM PINK-PONKALA.
V ”DOMU” MIZE SMO IMEL’,
IN LOPARJE SMO VIHTEL’.

RADI SMO V DRUŽBI B’LI,
KOT VSI MLADI, TUDI MI;
TAM SE JE DOGAJALO,
SE SMEJALO, RAJALO.

TELEVIZOR TAM JE BIL,
KAKO GLASBO JE SPUSTIL,
KADAR PA TE NI BILO,
NAM IGRAL JE RADIO.

DANES, KO STAREJŠI SMO,
OBIČAJE OBNAVLJAMO;
V ”DOMU” ZOPET MIZE SO,
KI NA MLADE ČAKAJO.

OB ČETRTKIH PRIDITE,
V ”DOMU” TAM NAS VIDITE,
IGRE VAS BOMO NAUČIL’,
DA NAS BOSTE VSE NABIL’.       (643.)

SONJA SRNA, NA HRUŠICI,
PONEDELJEK, 25.4.2022,
PIŠEM OD 11H50-12H25

APRILSKO VREME

ZUNAJ PRAVLJICA VREMENSKA,
V HIŠI ZMOTA SALAMENSKA;
MRZEL VETER KREPKO PIHA,
IN ZATO ME VEN NE MIKA.

VSAKO LETO VEČ JE VETRA,
KI MOČNO MI GRE NA JETRA;
NI MOGOČE ZUNAJ BITI,
IN SI ZDRAVJE TAM KREPITI.

SEM ZA COVIDOM ZBOLELA,
TEDNE TRI SEM GA IMELA,
RADA ZDAJ BI ZDRAVA OSTALA,
DA NE BO BOLELA GLAVA.

NAJ ŽE BO STABILNO VREME,
NE PA TO PEKLENSKO BREME,
KI APRILA JE NAPORNO,
JAZ ŽIVIM PA ODGOVORNO.

ZDRAVJE MORAM VAROVATI,
IN GA RESNEJE JEMATI,
SAJ TO MOJE JE BOGASTVO,
KI NI NA DREVESU ZRASLO.             (642.)

VELIKONOČNA NEDELJA, 17.4.2022
PIŠEM OD 15H50-16H10

MOGOČNE LEPOTICE

TRI CVETOČE MARABELE,
OBLETAVAJO ČEBELE,
NJIHOVE NOŽICE MALE,
ZOPET SADJE BODO DALE.

GLAS ČEBELIC OB DREVESU,
JE ZDRAVILO PROTI STRESU;
TO DEHTEČE BELO CVETJE,
ME SPOMINJA NA POLETJE.

KO SEDIM POD MARABELO,
NAD MENOJ NEBO JE BELO,
KI DIŠI VSE NAOKOLI;
TU UŽIVAM, KOT NIKOLI.

KMALU KONEC BO CVETENJA,
IN ČEBELJEGA VRVENJA;
ZDAJ BODO DREVESNE VILE,
MNOŽICO PLODOV RODILE.            (641.)

NA HRUŠICI,VELIKI PETEK,
15.4.2022 ob 7h32

TWITTER JE THE BEST

TWITTER MOJ PRIJATELJ JE,
TAM IZVEM RESNIČNO VSE;
VSI LJUDJE VSE VEDO;
POVEDO, KAR VIDIJO.

TWITTERJU VERJAMEM VSE,
SAJ POREDKO ZLAŽE SE;
ZBIRAM TAKE TAM LJUDI,
KI SO RES PREVERJENI.

TWITTER SVET V MALEM JE,
KI IZ ”KOMPA” VAME ZRE,
ZAME VSE NOVICE IMA,
KI JIH TV NAM NE DA.

TWITTER DOLGOČASEN NI,
SAJ POVSOD IMA OČI;
ČLOVEK VSAK REPORTER JE,
KI LAHKO SPOROČA VSE.

ZDAJ V TISTIH LETIH SEM,
KO BOLJ MALO HODIM VEN;
SPLOH SEDAJ, KO COVID JE,
TWITTER MI POMENI VSE.

ČASOPISOV ZAME NI;
TAM VELIKO JE LAŽI,
TWITTER PA JE MEDIJ TA,
KJER RESNICA KAJ VELJA.             (640.)

NA HRUŠICI,PONEDELJEK,11.4.2022,
PESEM SESTAVLJALA OD 8H45-9H00

POBELJENA CVETNA NEDELJA

JUTRO PRAVLJIČNO JE SPET,
SNEG POBELIL JE MOJ SVET;
VČERAJ PRIDNO PADAL JE,
DA JE DANES BELO VSE.

SONCE SE Z NEBA SMEJI,
STARO DUŠO BOŽA MI;
ZOPRNA JE ENA STVAR,
MRAZ, KI TO IDILO KVAR’.

TRI DREVESA JAZ IMAM,
NA MILIJONE CVETOV TAM,
KI JIH MRAZ UNIČIL BO;
SADJU KAŽE SPET SLABO.

SNEG SE DANES BO STALIL,
VSO IDILO RAZTOPIL;
ŠKODE, KI NA SADJU JE,
PA POVRNE MI NIHČE.           (639.)

NA HRUŠICI, 10.4.2022
PESEM NAPISALA OKOLI 7H30

3 X 20 LET IMAŠ…

JOŽI, DRAGA, SESTRA MOJA,
TO JE ZGODOVINA TVOJA,
KAKOR SEM JO DOŽIVELA,
KO S TEBOJ SEM JAZ ŽIVELA.

TE REŠILEC JE PRIPELJAL,
TAM, NA PLACU V SNEG ZAPELJAL,
MAMI ŠTRUČKO JE PRINESLA,
ŠTRUČKO, KI SI MOJA SESTRA.

V HIŠI STARI SMO ŽIVELI,
MALO SMO PROSTORA IMELI;
STARŠA STA SE ODLOČILA,
SVOJO HIŠO NAM ZGRADILA.

LETI DVE SMO PREŽIVELI,
PREDEN HIŠO SMO IMELI;
TAM SEM JAZ ODRAŠČALA,
S TABO, MOJA SESTRICA.

MORALA SEM TE PAZITI,
IN S TEBOJ OKROG HODITI;
STARŠEMA SEM GOVORILA,
DA SE KMALU BOM VRNILA.

ČE NA ČAS SEM POZABILA,
IN OBLJUBO PRELOMILA,
KUHLA JE TAKRAT ZAPELA,
DA JE ZADNJICA BOLELA.

V ŠOLO SVA OBE HODILI,
IN RAZLIČNO SE UČILI;
JAZ BILA SEM BOLJ VIHRAVA,
TI UČENKA RES TAPRAVA.

MEDICINO SI SE UČILA,
PETKE SI DOMOV NOSILA;
JAZ SEM V SLUŽBO ŽE HODILA,
PLAČE V HIPU SE ZNEBILA.

ISTE SVA BILI POSTAVE,
MOJE CUNJE TEBI PRAVE;
KADAR SI JIH TI OBLEKLA,
KAKO SOČNO SEM TI REKLA.

PREDEN SI SE ZAPOSLILA,
Z MANO SI NA PLES HODILA;
GLASBA NAJU JE DRUŽILA,
IN Z VESELJEM NAPOLNILA.

HITRO SI SE POROČILA,
KO SI SLAVKOTA DOBILA,
V GORJE SI SE ODSELILA,
NAME SKORAJ POZABILA.

SREČA TE JE DOLETELA;
ZGODAJ SI DRUŽINO IMELA;
TUDI JAZ SEM JO DOBILA,
ZANJO SEM SE RES TRUDILA.

LET MINILO JE OBILO,
MARSIKAJ SE JE ZGODILO;
SVA BREZ STARŠEV ŽE OSTALI,
PENZIJO PA PRIGARALI.

SMO PRIJATELJI OSTALI,
MNOGOKRAT SE OBISKALI;
VEDNO SE IMAMO FINO,
S TO RAZŠIRJENO DRUŽINO.

JOŽI, DRAGA SESTRA MOJA,
DANES JE PROSLAVA TVOJA,
ŠESTDESETKA TE JE UJELA;
UPAM, DA SI JE VESELA.

MI SE VESELIMO S TABO,
MOJO SESTRO, PRAVO DAMO,
NAJ TI SREČE ZAŽELIMO,
IN PA ZDRAVJA ŠE OBILO.

KUPICE SI ZDAJ NALIJMO,
JIH ZA JOŽICO IZPIJMO,
DA BI ZDRAVA IN VESELA,
DOLGO SREČNO ŠE ŽIVELA.

NA ZDRAVJE!

NA HRUŠICI, SOBOTA, 19.2.2022      (636.)

FEBRUARSKA ZIMA

SPET PO DOLGEM ČASU ZIMA,
JE PRIROMALA DO NAS,
BELA VSA IN VSA IGRIVA,
JE ZAJELA NAŠO VAS.

SO SNEŽINKE RES VELIKE,
KO LETIJO IZ NEBA,
PADAJO KOT STARE FLIKE;
ŽE POBELILE SO TLA.

SNEŽNOBELA TA IDILA,
DOLGO TUKAJ VEČ NE BO,
JO POMLAD BO RAZTOPILA,
SPREMENILA V VODO.

VODA ZEMLJI MOČ BO DALA,
SONCE POMAGALO BO,
RODOVITNA BO POSTALA,
ČLOVEK SIT BO SPET LAHKO.

NA HRUŠICI, TOREK, 15.2.2022         (635.)
ČAS: OD 15H30-15H50

NISEM POPUSTILA

Z OMICRONOM BIJEM BOJ,
ZA ŽIVLJENJE IN OBSTOJ,
V GRLU NEKAJ ME ŽGEČKA;
VIRUS Z MANO SE IGRA.

V DVOMIH SEM ŽE NEKAJ DNI,
KAJ, ČE COVID ME DOBI;
NA VSE KRIPLJE BRANIM SE;
AMPAK, POPUSTIM PA NE!

MOJA DUŠA BORKA JE;
JE PRIPRAVLENA NA VSE,
VE, DA MORA SE BORIT’,
ČE ŽELI DO ZMAGE PRIT’.

ZAME JE PRAVILO TO,
DA ŽIVETI NI LAHKO,
ČE PA VSE OD SEBE DAŠ,
POTLEJ REZULTAT IMAŠ.

V ČASU COVIDA SE VE,
DA BORIT’ SE TREBA JE,
ČE TI TO NE GRE OD ROK,
TE ODREŠI LE ŠE BOG.

NA HRUŠICI, SREDA, 2.2.2022,            (634.)
SESTAVLJAM OD 12H48 -13H10

33. DAN V LETU

DRUGI FEBRUARSKI DAN,
JE OBLAČEN IN ZASPAN,
JAZ PA POLNA SEM SKRBI,
KER ME OMICRON LOVI.

V GRLU NEKAJ ME ŽGEČKA;
SLABA JE NOVICA TA;
KAJ, ČE COVID ME DOBI,
IN MI VEČ NI POMOČI.

STRAH RESNIČNO GRIZE ME;
NORO TO POČUTJE JE;
OMICRON JE TU Z MENOJ,
Z NJIM ŽE TEDEN BIJEM BOJ.

KDO TU ZMAGOVALEC BO,
ZDAJ SPRAŠUJEM SE TAKO,
TUKAJ ZA ŽIVLJENJE GRE,
ALI BOŠ ŽIVEL AL’ NE.

TA PREKLETI VIRUS ZDAJ,
NAJ ŽIVLJENJE DA NAZAJ,
IN IZGINE NAM S POTI,
DA ŽIVELI BOMO MI.

DAJ, POMAGAJ, DRAGI BOG,
DA GRE VIRUS IZPOD NOG;
JE ČLOVEŠTVO BREZ MOČI,
LE ŽIVETI SI ŽELI.

NA HRUŠICI, SREDA, 2.2.2022;          (633.)
SESTAVLJAM OD 12H10 – 12H45

NEBODIGATREBA OMICRON

EVO, PA GA IMAMO MI,
A ZBOLELI NISMO VSI;
ČE GA NE DOBIM DRUGJE,
PA DOMA PRIČAKA ME.

JE DRUŽINSKI ČLAN ZBOLEL,
COVIDA ŠE NI IMEL;
DA BOLAN JE, SPLOH NE VE;
OMIKRON PRIJAZEN JE.

JE POTIHEM SI ŽELEL,
DA SVOBODO BI IMEL,
ZDAJ SVOBODEN BO LAHKO,
AKO Z NJIM VSE V REDU BO.

VIRUS TA HINAVSKI JE,
NIČ NE VEŠ, KAJ ČAKA TE,
ALI ZDRAV BOŠ, AL’ BOLAN,
KAKŠEN JUTRIŠNJI BO DAN.

UPAM, DA VSE V REDU BO,
IN DA DELAL BO LAHKO,
VSE TAKO KOT DO SEDAJ,
IN, DA BO ŽIVLJENJA KAJ.

TUDI ZASE ME SKRBI,
DA ME COVID NE DOBI,
SVA PRI MENI OBA DOMA,
KER NEKDO OD NAS GA IMA.

PAZIM SE, KOT VEM IN ZNAM,
SAJ OD DOMA NIMAM KAM,
MORAM BITI ZDAJ DOMA,
VEST ODITI MI NE DA.

NE, NE BOM HODILA VEN,
TO SI STROGO PREPOVEM,
V KARANTENI SEM DOMA,
KER SEM OMIKRONOVA!

ČE MI COVID DAL BO MIR,
BOM ŠE KDAJ ODŠLA NA PIR,
ČE ME PA OKUŽIL BO,
SE PRIPRAVIM NA SLOVO.

NA HRUŠICI, SOBOTA, 29.1.2022         (632.)