Category: Kuhla

FIŽOL

Bilka Baloh, 01.02.2010, 09:43

Domovina fižola je Južna Amerika. Pred davnimi leti so ga že Indijanci sadili skupaj s koruzo, bučami in konopljo. Uživali so zelenega in posušenega, pa tudi fižolovi listi so bili zelo priljubljeni.

poznamo veliko vrst fižola

Poznamo veliko vrst fižola. Med najbolj cenjene uvrščamo beli in črni fižol ter vzhodnjaški adzuki in mungo. (Foto: iStockphoto)

V zgodovini ni bil priljubljen

V Evropi se prvič omenja leta 1542, kamor so ga zanesli pomorščaki iz Amerike. Vendar mu Katarina Medičejska ni bila preveč naklonjena. Označila ga je kot kmečko hrano, ki naj bi nadomeščal meso in višjemu sloju ni zadostoval. Slovenci smo ga začeli gojiti v 17. stoletju. Legenda pravi, da se je veliki puščavnik sv. Simon na smrtni postelji zaradi lakote, ki je takrat vladala, odrekel mesu in si je za poslednjo jed zaželel krožnik fižola. V srednjem veku so zato fižolu rekli “meso ubogih”. V zvezi s fižolom so imeli v Prekmurju in v Beli krajini kar precej navad in običajev. Fižol, kuhan na mleku ali na vodi in nezabeljen, je bil zato skromna postna jed.

Danes je meso bogatih

Odkar strokovnjaki domnevajo, da živalske beljakovine povzročajo številne bolezni, fižol spet prihaja v ospredje. Nekaj časa so fižolu očitali, da nima tako popolne beljakovinske sestave kot meso. Resda mu za to manjkata dve aminokislini, vendar ju ni težko nadomestiti, če fižol kombiniramo s hrano, ki vsebuje žitarice. Najnovejša dognanja pa kažejo, da sploh ni nujno, da to kombinacijo zaužijemo znotraj istega obroka, dovolj je, če vse aminokisline zaužijemo v istem dnevu.

Nenadomestljiv za ljudi, ki ne jedo mesa

Fižol je danes nenadomestljiva skupina zelenjave. Med povrtninami ima suho fižolovo zrnje visoko energijsko vrednost, saj 100 g vsebuje kar 335 kalorij. To vrednost predstavljajo ogljikovi hidrati, ki zavzemajo 55 odstotkov od vseh sestavin v zrnju. Lupina suhega zrna je celulozna in težje prebavljiva. Če fižolovo zrnje namočite v hladni vodi in ga kuhate zelo počasi, ohrani tako rekoč vso svojo hranilno vrednost. Fižol vsebuje cink, železo, baker, magnezij, fosfor, kalcij, kalij, mangan in selen ter vitamine iz skupine B. Folati znižujejo raven homocisteina, katerega kopičenje na stenah žil povzroča tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Fižolove vlaknine pomagajo izločati tudi slab holesterol iz telesa. Fižol vsebuje celo snovi, ki preprečujejo nastanek nekaterih oblik raka. Na krvni sladkor dobro vpliva njegov nizek glikemični indeks, zato je koristen tudi za ljudi z visokim krvnim tlakom (z izjemo fižola iz pločevinke). Jemo pa ga lahko, tudi če smo zaprti.

jed iz fižola

Iz fižola lahko naredimo veliko jedi, ki nasitijo in ne redijo. Nam najbolj znan je pasulj, prebranac, fižolova juha, matevž … (Foto: iStockphoto)

Kaj storiti, da ne napenja

K slovesu fižola, češ da ni prefinjeno živilo, so zagotovo prispevale težave, ki jih občasno povzroča. Mnogi trdijo, da napenjanje izgine, če stročnice uživamo redno in v manjših količinah. V trgovinah z zdravo prehrano poiščite posušene alge kombu. Dodajte jih vodi, v kateri namakate fižolovo zrnje, ali med samim kuhanjem. Alge ne bodo vplivale na okus fižola, med kuhanjem pa bodo domala razpadle. Podoben učinek naj bi imel nam bolj poznan lovorov list, nekateri pa priporočajo žvečenje polovice čajne žličke janeža takoj po obedu ali ob začetku napenjanja.

Obstaja več vrst fižola

Zaradi lažje prebavljivosti sta zadnje čase najbolj priljubljeni vrsti fižola “mungo” in “adzuki”. Zaradi manjšega zrnja ju je treba namakati le nekaj ur, kuhati pa ju je treba eno uro. Začinite ju s kurkumo, baziliko, timijanom ali koriandrom. Adzuki slovi kot najbolj sladka vrsta fižola. Na Japonskem, kjer naj bi bila njegova domovina, iz njega pripravljajo mleko in sladice. Največkrat zrnje in sladkor zavrejo v nadev. Čeprav obstajajo številne vrste fižola, prav vse, od sivčka do belega ali črnega fižola, kuhamo zelo podobno, le čas prilagodimo velikosti zrnja. Vedno najprej odstranimo vse nenavadno oblikovana, razbarvana in polomljena zrna. V zrnju tudi ne sme biti nobenih, še tako majhnih luknjic, saj lahko vsebujejo nam nevidne mikroorganizme. Dobro je, če fižolovo zrnje hranite v zaprti keramični ali stekleni posodi. Tako lahko počaka tudi leto dni, nikakor pa ne mešajte starih in novih zalog, saj se bodo v takšnem primeru zrna kuhala različno dolgo. Soli, limoninega soka, kisa, vina ali paradižnika ne smete dodati pred koncem kuhanja, saj upočasnijo mehčanje fižola.

Na vzhodu ga meljejo v moko

Nekatere vrste fižola je možno zmleti v moko. V kitajski medicini ga zelo priporočajo ženskam, zlasti med menstruacijo in v obdobju dojenja, krepi tudi delovanje mehurja in ledvic, uživanje pa naj bi dajalo pogum in energijo. Po kitajski medicini naj bi mungo hladil in razstrupljal telo, lajšal naj bi tudi najrazličnejša vnetja.

Osnova zdrave prehrane

Lahko se igrate s pripravo juh, omak, enolončnic, namazov, pirejev in solat, vendar ne pozabite na začimbe. Fižolu vedno lahko dodate peteršilj, šetraj, žajbelj ali majaron. Jedi bodo še okusnejše, če jim dodate malce kisa. Na koncu vam bo fižol res dokazal, da je lahko tudi zdrava jed okusna in poceni.

Rižota z mesom – Kulslo

4 žlice olja

4 dag slanine, narezane na kocke

10 dag čebule

20 dag na kocke narezanega mesa

nekaj paprike

sol in poper po okusu

juha po potrebi

25 dag riža

nekaj parmezana

majhne glavice brstičnega ohrovta po potrebi.

Na olju popečemo slanino, dodamo 25 dag čebule, nanjo naložimo meso, papriko, malo posolimo, prelijemo z juho in dušimo meso do mehkega. Dodamo riž in toliko vode ali juhe, da je riž prekrit. Dušimo, da se riž zmehča. Preden postrežemo, potresemo s parmezanom in premešamo.

Postrežemo na razne načine. Vzamemo modele raznih oblik, jih premažemo z oljem ter vložimo vanje različno velike kose hrenovke, šunke, kuhanega korenja, nato napolnimo modele z rižoto in vložimo za kratek čas v pečico. Potem zvrnemo na krožnik ter obložimo z majhnimi ohrovtovimi glavicami.

Svinjski zrezki v naravni omaki

Svinjske zrezke dobro potolčemo in jih začinimo s soljo, poprom in vegeto.

V ponvi segrejemo olje in na njem popečemo zrezke, da so zlato – rjavi.

Popečene zrezke preložimo na krožnik. Olje, na katerem so se pekli zrezki, potresemo z moko (približno žlico in pol) in pražimo, dokler moka ne porjavi. Zalivamo z vodo, dokler omaka ni ravno prav gosta. V omako damo govejo kocko in pokuhamo.

Omako precedimo, da se znebimo morebitnih grudic in koščkov goveje kocke. Nato omako znova zavremo. Vanjo damo zrezke in jih dušimo do mehkega. Postrežemo skupaj z dušenim rižem ali kuhanimi testeninami po želji.

Topla hrenova omaka s kislo smetano

Za: 4 – 6 oseb

Sestavine

• 50 g masla
• 3 žlice moke
• 1 lonček Knorr kokošje ali goveje čiste jušne osnove (1 lonček jušne osnove lahko zamenjamo z 1 kocko)
• 4 zvrhane žlice naribanega hrena
• 1/2 malega lončka kisle smetane

Priprava

V kozici stopimo maslo, dodamo moko, mešamo in pražimo, da se moka stopi. Nato med mešanjem prilijemo 4 dl vroče vode in dodamo jušno osnovo. Če uporabimo jušno kocko, jo prej stopimo v vodi. Na blagem ognju kuhamo in mešamo toliko časa, da se omaka zgosti. Nazadnje omaki primešamo kislo smetano in nariban hren, odstavimo in dosolimo po okusu.

Kokos kocke

LAKO – za 20 osoba – 60 min
Kokos kocke

Sastojci

Za koricu (x2):

  • 5 belanca
  • 5 kašika šećera
  • 100 g kokosa

Fil:

  • 10 žumanca
  • 10 kašika šećera
  • 2 pudinga od vanile
  • 500 ml mleka
  • 7 kašika šećera
  • 1 margarin

Priprema

1

Korica: Umutiti 5 belanca sa 5 kašika šećera. Kada se umuti u čvrst sneg dodati kokosovo brašno. Izmešati varjačom, izliti u pleh i peći na 170 stepeni. Ispeći još jednu takvu koricu.

2

Fil: U pola litre mleka skuvati 2 pudinga od vanile sa 7 kašika šećera. Ostaviti da se ohladi. U međuvremenu žumanca skuvati na pari sa šećerom (10 kašika) i ostaviti da se prohladi. Umutiti 1 margarin i u njega postepeno dodavati ohladjeni puding, a potom i žumanca skuvana na pari.

Zdravilna kurkuma v naši prehrani

Kurkuma, rastlina podobna ingverju, prihaja iz Daljnega vzhoda. Je močan antioksidant, deluje antibakterijsko in antiseptično. Lajša številne zdravstvene težave. Kot začimbo jo lahko uporabljate pri kuhanju. Preberite si nekaj nasvetov, kako jo vključiti v prehrano.
Vključite zdravilno kurkumo v svojo prehrano. (foto: www.sxc.hu)

Naredite mešanico za paniranje iz bele moke, vode (enaka merica moke in vode) in kurkume (po okusu, da dobite lepo rumeno barvo), ter spanirajte cvetačo (okusna sta tudi panirana, na dolge rezine narezana korenje in pastinak), ocvrete v sezamovem ali kokosovem olju.

Krompir s kurkumo:

Krompir kuhate v slani vodi približno osem minut. Potem ga osušite in položite v pekač, začinite s soljo, poprom, česnom in oljem.
Pečete pri 200°C 40 do 45 minut, dokler ni zlato rumene barve in hrustljav.
Dodate kurkumo, kar da jedi čudovito barvo in aromo.

Čaj iz kurkume:

Potrebujete košček sveže kurkume in košček svežega ingverja, nekaj rezin limone, med po želji. Na drobno naribate kurkumo in ingver, prelijete z vrelo vodo, pustite stati pet minut, precedite in postrežete z rezino limone, po okusu oslajeno z medom. Namesto sveže kurkume lahko uporabite tudi žličko kurkume v prahu.

Osvežilni smoothie:

Za dva kozarca potrebujete dve skodelici narezanega mesa zamrznjene lubenice, eno skodelico narezanega (zamrznjenega ali svežega) ananasa, eno pomarančo, ki jo olupite in odstranite semena, ½ skodelice ekološkega kokosovega mleka brez konzervansov, 1 ½ skodelice organska kokosove vode, brez sladkorja, eno žličko naribanega svežega ingverja, pol žličke kurkume v prahu, po želji dodate žličko medu. Sestavine zmiksate do gladkega in postrežete.

Jušna osnova:

Potrebujete en liter vrele vode, pet žlic kurkume v prahu, nekaj svežega ingverja, olupljenega in narezanega na tanke rezine, eno peščico sesekljanega koriandra, en strok česna, olupljenega in zdrobljenega, eno žlico olivnega olja, sok dveh limon, poper, sok ene pomaranče, dve žlici miso paste ali sojine omake.

Česen prepražite na olju, prelijete z vrelo vodo, dodate vse ostale sestavine in pustite stati 10 minut.
Po želji lahko dodate zelenjavo po okusu: Prepražite cvetačo in čebulo na kokosovem olju in pokuhate, ali pa brstični ohrovt, korenje, pastinak, …

Indijski dal:

Potrebujete eno skodelico rdeče ali rjave leče, tri skodelice vode, dve žlici sezamovega/kokosovega/sončničnega olja, lovorjev list, eno žličko kurkume, žličko soli, žličko kumine, eno manjšo čebulo, paradižnik in nekaj korenja in česna, sok ene limete.

Priporočljivo je, da lečo najprej za nekaj ur namočite, nato precedite, in skuhate v treh skodelicah vode (približno 10 minut oz. do mehkega). V ločeni posodi med tem popražite korenje, čebulo, česen in paradižnik. Popraženo zelenjavo in začimbe dodate leči in kuhate še približno pet do 10 minut. Postrežete z basmati rižem.

Presne kokosove kroglice

Preveri, kako lahko pripraviš slastne presne kokosove kroglice, ki ti bodo razkrile čare presne kuhinje.

Presne Rafaelo kroglice

Presne Rafaelo kroglice

Zulejka Javeršek je avtorica Uglašene kuhinje, bloga, na katerem ima vsak recept svojo zgodbo. Tokrat je za Ženska.si spisala recept za rafaelo kroglice na presen način. Prisluhi njeni kuhinji.

Kaže, da me daje kokosova mrzlica …

Kokosovo olje, mleko in krema, voda mladih kokosov, kokosov čips in zadnje čase celo božanski kokosov sladkor! In seveda dobra stara kokosova moka. Ena najboljših kokosovih stvari pa so najbrž rafaelo kroglice …

Poskusila sem že kar nekaj domačih verzij rafaelo kroglic. Nobena ni bila slaba, čeprav se tudi nobena ni približala nenadkriljivi kombinaciji hrustljave zunanjosti in kremaste notranjosti originala. Vse pa so bile, tako kot omenjeni original, polne sladkorja in maščob. Sicer ne vem, kako poustvariti hrustljavo-kremasto mojstrovino, to bom preustila ferreru, saj je očitno, da vedo, kaj delajo. Vem pa, kako ustvariti nekaj sladkega, kokosastega (kokosast je seveda beseda!) in okroglega. Brez slabih maščob in prečiščenega sladkorja, brez mleka in brez glutena. Človek se vpraša, kaj pa potem sploh je v teh kroglicah? Pa poglejmo …

Recept za presne Rafaelo kroglice je za Ženska.si pripravila Zulejka Javeršek, avtorica slastnega bloga Uglašena kuhinja.

Recept za presne Rafaelo kroglice je za Ženska.si pripravila Zulejka Javeršek, avtorica slastnega bloga Uglašena kuhinja.

Sestavine za cca. 15 kokosovih kroglic

100 g mandljev

100 g zlatih rozin

100 g kokosove moke

1 jušna žlica kokosovega olja (npr. Cobio)

3 jušne žlice agavinega sirupa

noževa konica vanilije v prahu (npr. Planet Bio ali Sonnentor)

15 namočenih in olupljenih mandljev (po želji)

kokosova moka (za povaljat kroglice)

Priprava presnih kokosovih kroglic

Mandlje in rozine čez noč namočiš v vodi

Vodo, v kateri so se namakali, odliješ in prihraniš. Namočene mandlje in rozine streseš v blender, dodaš malo prihranjene vode od namakanja (toliko, da lahko zaženeš blender), kokosovo olje, agavin sirup in vanilijo ter vse skupaj spremeniš v čimbolj gladko maso. Če nimaš blenderja ali pa ta ni dovolj močan, lahko uporabiš sekljalnik in v fino kašo sesekljaš mandlje in rozine posebej, nato pa v skledi zmešaš skupaj.

Mandljevo-rozinovo kašo prestaviš v plastično skledo in dodaš kokosovo moko. Morda bo 100 g dovolj, morda je bo potrebno več ali pa tudi manj. Ne bi vas rada zmedla, ampak to je odvisno od tega, koliko vode ste morali dodati, da je blender lahko zadevo sprocesiral. Skratka, dodaš toliko kokosove moke, da dobiš zmes, ki je dovolj trdna, da ne razpada in lahko iz nje oblikuješ kroglice, a je hkrati še sočna. To pomeni, da moraš „testo“ večkrat poskusiti, ampak tu pač ni nobenega problema, ne?

Pripravljeno zmes daš za vsaj pol ure v hladilnik.

Oblikuješ kroglice, kot da delaš snežno kepo. V vsako skriješ po en olupljen mandelj. Mandlje najlažje olupiš, če jih prej za nekaj ur namočiš v vodi.

Vsako kroglico povaljaš v kokosovi moki.

Dobro zaprte se bodo v hladilniku obdržale tudi nekaj dni, najbolje pa jih je pojesti kar takoj. Pokukaj še k zgodbam drugih receptov na Zulejkin blog Uglašena kuhinja.

Kaj jedo vegani?

Jedilnik sestavljajo sadje, zelenjava, oreščki, semena, alge, stročnice in žitarice. Veganski način prehranjevanja ima nekaj podvrst – najbolj razširjeni načini prehranjevanja so makrobiotični, presnojedski in ayurvedski –, ki imajo vsaka svoje značilnosti. Makrobiotiki (beseda je sestavljanka iz makro – velik, bios – življenje) se naslanjajo na tradicionalno japonsko kuhinjo. Poleg veganskega nabora sestavin makrobiotika vključuje tudi posebnosti pri načinu uživanja hrane. Makrobiotiki hrano jedo počasi in jo vedno temeljito prežvečijo. Uživajo sezonske pridelke in kupujejo lokalno. Nekateri v prehrano vključujejo ribe, večina pa se drži načel veganstva. Presnojedci jedo hrano rastlinskega izvora, pripravljeno brez pretiranega segrevanja. Tudi nekateri presnojedci jedo hrano živalskega izvora, vendar je veliko število presnojedcev hkrati veganov. Ayurvedska dieta v osnovi ni popolnoma veganska, saj vključuje uživanje mleka in mlečnih izdelkov, jo pa z ustreznimi predelavami uživajo mnogi vegani. Bistvo ayurvedske diete je delitev ljudi na tri različne telesne tipe, vato, kapo in pito, ki imajo vsak svoje prehranske zakonitosti.

Prednosti veganstva

Vegani vnesejo v telo več vlaknin, vitaminov, fitosnovi in antioksidantov kot večina mesojedcev. Veganski način prehranjevanja varuje pred boleznimi in poenostavi ohranjanje normalne telesne teže. Vegani imajo manj težav z visokim krvnim pritiskom, povišanim holesterolom ter manj verjetno zbolevajo za srčnimi boleznimi. Po nekaterih raziskavah veganska dieta preprečuje in celo zdravi nekatere vrste raka. Vegani prispevajo k ohranjanju okolja. Največji onesnaževalec okolja namreč niso izpuhi iz avtomobilov ali dimnikov, pač pa živali, ki jih gojimo za meso. Za en sam zrezek na krožniku porabimo več sveže vode in fosilnih goriv kot za kateri koli drugi proizvod. Po podatkih ZN-a iz leta 2006 globalno gojenje goveda proizvede več toplogrednih plinov kot vse oblike transporta skupaj. Junija 2010 je ZN objavil raziskavo, ki navaja, da se uživanje mesa povečuje v državah v razvoju hkrati z zviševanjem standarda. Študija spodbuja globalni premik proti veganstvu in ga navaja kot nujen korak za zaustavitev globalnega segrevanja.

Veganstvo in otrociJe veganstvo zdravo?

V zadnjih mesecih je Slovenijo pretresla smrt dojenčka, katerega starša sta vegana. Dogodek je znova obudil polemike o tem, ali je veganski način prehranjevanja zdrav ali ne. Mnenja stroke so deljena. Mnoge strokovne ustanove so veganski način prehranjevanja potrdile za zdravju koristnega, nekatere vsaj za zdravju nenevarnega, če se za takšen način prehranjevanja odločite v odrasli dobi. Koristi veganskega načina prehranjevanja pri varovanju pred nekaterimi boleznimi potrjujejo tudi največji nasprotniki veganstva. Načeloma težava veganskega načina prehranjevanja ni v tem, da bi ne bilo zdravo, pač pa v dejstvu, da morajo vegani ves čas paziti, da vnašajo v telo vse snovi, ki jih le-to potrebuje. Snovi, katerih vnos morajo še posebej skrbno spremljati, so kalcij, beljakovine, železo …

Kalcij

Ker vegani ne jedo mlečnih izdelkov, je nujno, da najdejo nadomestila za kalcij v rastlinski prehrani. WHO priporoča minimalno od 400 do 500 miligramov kalcija na dan. Kalcij je pomemben za ohranjanje bazičnosti v telesu. Kadar je telo zaradi nezdravega načina prehranjevanja preveč zakisano (npr. ob uživanju mlečnih izdelkov, gaziranih pijač, sladkorja), telo črpa kalcij iz kosti, da bi povrnilo ravnotežje med kislim in bazičnim. Zaužijte vsaj tri porcije veganske hrane, bogate s kalcijem, na dan, izogibajte se gaziranim pijačam in kofeinu, ker jemljejo telesu kalcij. Izbirajte hrano, v kateri je poleg kalcija tudi vitamin D, na primer riž, sojo, pomarančni sok in žitarice. Privoščite si prigrizke iz mandljev in fig, ki so bogati s kalcijem.

Beljakovine, železo

Poleg kalcija je za vegane pomembno, da v telo vnesejo dovolj beljakovin. Delite svojo težo z 0,8 in dobili boste število gramov beljakovin, ki jih vaše telo potrebuje na dan. Povprečen odrasel moški jih potrebuje najmanj 56, povprečna odrasla ženska pa najmanj 46 gramov na dan. Železo, nujno potrebno za nastanek hemoglobina – to je snov, odgovorna za prenos kisika v krvi –, vnašajte posebej pozorno, saj veliko veganov in vegetarijancev trpi za pomanjkanjem železa. Železo rastlinskega izvora se ob prisotnosti vitamina C v telesu absorbira še posebej hitro – kar šestkrat hitreje, kot če v telo ne vnesemo C vitamina. Pozorni bodite tudi na to, da v telo vnesete dovolj vitaminov B kompleksa, ki ga med drugim dobite v soji in sojinih izdelkih, ter na vnos primerne količine cinka in vitamina D.

Kako kuhamo vegansko

VegankaDa bi začeli kuhati vegansko, načeloma ne potrebujete dosti drugačnih pripomočkov, kot če se prehranjujete mesno ali vegetarijansko. Kar se tiče materialov, se izogibajte aluminija. Zelo priročni dodatki v kuhinji vegana so palični mešalnik, škarje za rezanje svežih zelišč, multipraktik in naprava za hitro kuhanje riža. Veganske jedi pripravljamo z enakimi tehnikami kuhanja kot pri vseh drugih režimih: z dušenjem, kuhanjem, cvrtjem in pečenjem. Osnovne skupine živil na veganskem jedilniku so žitarice in stročnice, zato naj bo učenje priprave le-teh prvi korak na vaši poti k veganskemu načinu prehranjevanja. Medtem ko so prve dokaj preproste za pripravo – odlične so že, če jih zgolj skuhate v vreli vodi –, zahtevajo druge nekoliko več pozornosti – poleg tega, da jih je dobro prebrati, jih je treba, če so v posušeni obliki, tudi namakati in šele nato skuhati.

Veganski jedilnik

Prehod iz mesnega načina prehranjevanja na veganstvo ne pomeni, da se morate odreči jedem, ki jih imate radi. Številni klasični recepti se (z nekaj ključnimi zamenjavami sestavin) odlično obnesejo tudi na veganskem jedilniku. Jajca lahko na primer nadomestite s tofujem, pri čimer ¼ skodelice zmletega tofuja nadomesti eno jajce. Ob zamenjavi jajc s tofujem je dobro receptu dodati nekaj več pecilnega praška, kot predpisuje originalni recept. Drugo odlično nadomestilo za jajca, kadar so ta v vlogi ‘lepila’, so zmečkane banane. 1/3 skodelice zmečkane banane nadomesti 1 jajce. Če menite, da boste pogrešali okus mesa, se lahko zatečete h gobam ali stročnicam, trgovine pa ponujajo tudi mesna nadomestka seitan in sojin protein TVP. Okus sira boste dobili pri kuhanju s pasto miso. Vegani se namesto k sladkorju (ki ni zdrav) in k medu (ki je živalskega izvora) pri pripravljanju sladic zatekajo k agavinemu nektarju, javorjevemu sirupu, sladkorju iz datljev, stevii in še nekaterim drugim nadomestkom.

Kako v trgovini?

Da se boste lažje znašli ob številnih izdelkih, ki jih ponujajo trgovine, bo za začetek najbolje, da se zanesete na nekatere preverjene certifikate. Veganske izdelke boste prepoznali po logotipih »certified vegan vegan.org«, »crueltyfreeandvegan« ali podobi skakajočega zajca z dvema zvezdicama. Pri izdelkih, ki certifikata nimajo, bodite pozorni na posamezne sestavine. Odličen seznam sestavin, ki jih vegan sme oziroma ne sme uživati, najdete na spletni strani www.caringconsumer.com. Med sestavinami, ki se jim morate kot vegan zanesljivo izogibati, so albumen (narejen je iz jajc, mleka in živalske krvi), kazein (protein iz kravjega mleka), pepsin, karmin (rdeči pigment, narejen iz zmletih čebel) in methionin (kislina, ki jo dobijo iz jajc ali kravjega mleka), ki so vsi živalskega izvora.

Sočna pita sa jabukom i orasima

dsc08864 570x427 Sočna pita sa jabukom i orasima

Sastojci:

  • pakovanje kora za pitu

Fil 1:

  • 5 jabuka
  • 1
  • 200 g šećera
  • 2 vanil šećera

Fil 2:

  • 200g mlevenih oraha
  • saft od prvog fila

Za preliv:

  • čaša vode
  • 3 kašike šećera
  • prstohvat cimeta

I još:

  • 150g otopljenog margarina

Priprema:

  1. oljuštiti, pa izrendati. Iscediti limun, pa preliti jabuka. Dodati šećer i vanilu. Sve promešati i ostaviti pet minuta da pusti sok.
  2. Uzeti jednu koru pa staviti tri kašike jabuka sa što manje safta koje su pustile. Urolati, pa saviti u pužić. Tako utrošiti sve jabuke, a u saft koji je ostao dodati mlevene orahe.
  3. Ostale kore urolati sa ovim filom. Sve lepo složiti u pleh, pa preliti margarinom.
  4. Ispeći u rerni, pa kad je pečeno, preliti sa hladnim, prethodno skuvanim redjim sirupom. Ostaviti da se ohladi i upije sirup.

Jabolčna pita

Potrebujete za testo:

300 g mešane moke (ajdova, prosena, pirina, riževa…)
1/2 vrečke pecilnega praška iz vinskega kamna
noževo konico stevie, izdolbljen strok vanilije
1/2 litra ovsenega mleka
naribano limonino lupinico bio limone, 200g kokosove maščobe

Za nadev:
eko jabolka
kardemom, cimet, pravo vanilijo, klinčke, stisnjen sok limone, žlico medu, sesekljane mandlje, namočene rozine

Priprava:

Za testo vse sestavine dobro zmešajte in postavite v hladilnik za pol ure.

Za nadev naribajte jabolka in jih dobro odcedite. Dodajte vse sestavine.

Vzemite okrogli pekač, ki ste ga namazali s kokosovo maščobo.

Polovico testa na tanko razporedite po njem. Nanj položite jabolčno čežano. Po vrhu naredite “mrežo” z drugo polovico testa.

Pecite v ogreti pečici na 180 °C, približno 40 minut.

WordPress Themes