Category: Kuhla

Smoothie iz zdravih sestavin za peciva

Okusen in izredno hranljiv smoothie si lahko pripravite tudi iz nekaterih sestavin, ki jih uporabljamo v receptih za različna peciva oziroma sladice, na primer za jabolčno in bučkino pito ali ne nazadnje borovničev kolač.

Preskočite peko in si iz sestavin za peciva raje pripravite desertni napitek! Recept za pripravo smoothieja je tako zdrav kot okusen, saj se lahko brez težav izognete dodajanju škodljivega sladkorja.

smoothie

Smoothie: jabolčna pita

Za klasičen okus jabolčne pite boste za izdelavo smoothieja potrebovali:

  • 2 pesti špinače
  • 1 naribano jabolko
  • 1 datelj brez koščic
  • četrt skodelice orehov
  • četrt čajne žličke cimeta
  • četrt čajne žličke pimenta
  • 1 skodelico mandljevega mleka
  • pol skodelice ledu.

Vse omenjene sestavine preprosto stresite v mešalnik in mešajte, dokler ne dobite gladke mase. Dodajte še led, vse skupaj premešajte, zlijte v kozarec in okrasite z mletim cimetom ali cimetovimi palčkami.

Smoothie: borovničev kolač

Za okus borovničevega kolača ali muffina boste potrebovali:

  • pol skodelice borovnic
  • 1 olupljeno pomarančo
  • pol skodelice ovsenih kosmičev
  • četrt čajne žličke cimeta
  • 1 skodelico vanilijevega mandljevega mleka.

Napitek, bogat z antioksidanti, je odličen nasvet za zajtrk ali poslastico. Vse sestavine zmešajte v mešalniku, po želji dodajte led, na koncu pa smoothie okrasite s celimi borovnicami ali cimetom.

Smoothie: bučkina pita

Za napitek iz veganske bučkine pite boste potrebovali:

  • 1 skodelico kokosovega mleka
  • 1 čajno žličko vanilijevega ekstrakta
  • 1 čajno žličko cimeta
  • 1 čajno žličko nektarja iz agave
  • 1 čajno žličko chia semen
  • četrt skodelice nesladkanega kokosa v obliki kosmičev
  • četrt skodelice orehov
  • dve zamrznjeni banani (olupljeni in narezani na majhne koščke)
  • 1 skodelico ledenih kock.

V mešalniku zmešajte sestavine, in sicer tako, da vanj najprej dodate tekoče sestavine, potem mehke sestavine, na koncu pa še trde. Količino kokosovega mleka in ledenih kock dodajte po potrebi, da dobite ravno prav gost napitek. Okrasite ga s kokosovimi kosmiči ali denimo z orehi. Pa dober tek!

Rudolf (24kitchen)- recept za vegi solato‏

korenje z medom pražimo v ponvi na oliv olju potresemo z malo curryja žlico kisa polijemo čez  koreje odcedimo in damo v skledo

na rezine narezan kruh na režemo na ocke in jih damo v ponev na oliv olje pražit

pest pistacij spražimo v ponvi brez olja

češnjev paradi narežemo id damo h korenju  +zeleno solato natrgamo in dodamo h korenju dodamo koriander kot začimbo dodamo vloženo čičeriko iz pločevinke dodamo feto poper sol in jogurt s pistacijami po vrhu na to pa krutone iz kruha

rudolf in roberta recepti‏ – s TV-ja – hitri zapiski-lektoriranje sledi

rukola+česen+indijski oreščki je pesto za pico+ščep soli zmeljemo v mikserju–namažemo po testu nato damo sir..peč 220stopinj ..sami ocenimo čas pečenja ..nadev je samo pesto in sir 1žličko medu pomešamo z gorčico in pokapljamo pico nato narežemo indijske oreščke in jih posujemo po pici nato pa še rukolo potresemo po njej

sir brue za n pico ali pa mozzarela

pecilni prašek namesto kvasa za pico–1 vrečka obojega

———————–

krompir nerežemo na 1cm kocke in ga 3 minute kuhamo v slani vodi,,,odcedimo ga posušimo dmo na peki papir v pekač s 3 strtimi stroki česna razporedimo po pekaču in potresemo z rožmarinom  prelijemo z oljem  solimo popramo premešamo spečemo

goveji zrezek damo na oliv olje peč

JAIMIE OLIVER – NASVETI S TV-JA

haše  –mleto meso oliv olje v ponev sol poper timijan mešamo  nekaj minut  mešamo  dodam rožmarin  4 stroke česna worčesterska omaka 6 žlic  mešamo nato dodamo zelenjavo

krompir  v pečici pečemo prepikamo cel krompir z nožem po vsem  solimo  damo v posodo pokrijemo s folijo in za 14 minut kuhat v mikro peč

fižol -slanina4 rezine  prekajen špeh naj bo narežemo na kocke  damo v ponev do zlate barve prepražimo  dod 3 korenja 3 zelene 1 čebula zeleno prelomimo in žile odstranimo  čebulo prepolovimo olupimo  damo v multiprak in narežemo na rezine  kolobarje

narežemp paradiž in jih damo v slanno  med slanino damo pločev fižola kateregakoli  ne odcedimo in pomešamo  naj zavre

v meso damo narezano zelenjavo pečemo

kuhan krompir damo v pekač na pliv olje sol poper rožmarin omešamo  pekač damo pod žar v pečico na 210stopinj

k fižolu damo 1 žlico kisa vinskega  2 žlici olja

maslenko solato natrgamo   ali narežemo na rezine  operemo  posušimo jo v sušilniku za solato ki ima na pokrovo gumb za poganjanje dodamo vodno krešo pomešamo z maslenko  avokado  z žličko narežemo na krogce in dodam solati

preliv malo avokada  kisla smetana sok ene limone  3x toliko kot limone oliv olja zmešamo v  ixerju damo posebej nalitega v kozarec

fižolu dodamo baziliko

krompir na vrhu prerežemo po koži -ni bil olupljen – in ga pritisnemo proti dnu da izstopi iz na križ razrezano lupino  kot roža

JAIMIE OLIVER – NASVETI S TV-JA

250 G KROMPIRJA SPEČEMO NA OLIV OLJU SOL IN POPER  SEMENA KOROMAČA  1 ŽLIĆKA 1 RDEČA ČEBULA NA 1 CM REZINE  DODAMO ČEBULO  NA SRED OGNJU PEĆEMO dodamo 6-8 jajc v ponev  zmešamo    dodamo rožmarin krompir malo potlačimo in jajca mešamo  nato damo v pečico za 10minut  postrežemo z rukolo položimo jo na rompirjevo tortiljo

inćuni -fileti  naložimo jih na desko 20 posujemo s peteršiljem  nanje nastrgamo lim lupino in malo suhega čilija   češjeve paradižnike razpolovimo in jih ovijemo  z inčuni in nataknemo na zobotrebec potresemo s sladko mleto papriko

JED S KLOBASO  PREKAJENA KLOBASA  S PAPRIKO  NAREŽ NA 2 CM  NE LUPIMO   V PONVI JO POPEČEMO dodamo žlico medu za glazuro  za bogato barvo dodamo malo česna  2 žl vin kisa

VLOŽENE PAPRIKE KOZARCA  KOS KRUHA  NATRGAMO V MULIPRAKTIK MANDLJE 50G DAMO NOTRI SOL POPER ORIGANO IN ŠE 100G SIRA OD 250G IN MEŠAMO Z MULTIPRAK  DA NASTANEJO DO 1CM VELIKE DROBT DODAMO OLJE IN KIS PO 1 ŽLICO  ZMELJEMO

IZ MULTIPRAKTIKA NADEVAMO DROBTINE V CELE OKISANE PAPRIKE IZ KOZARCA  KI JIH IMAMO V PEKAČU DODAMO MALO TIMIJANA PO VRHU IN POLIJEMO Z OLIV OLJEM TER ZA 15 MIN DAMO V PEČICO NAREZAN NA REZINE –  –

KUPIMO PRŠUT -DELAMO NAREZEK rezine polagamo z vrha kot padejo in to na desko dodamo suhe salame več vrst–dodampplive

sir med kava -zraven narezka -kava v prahu

JAIMIE OLIVER – NASVETI S TV-JA

putanesca omaka  tuna v 4 žlic olja v ponev  malo ćilija mao ćesna stisnemo v ponev kapre -2 mali žlički 4 filete inčunov  ki jih natrgamo  pražimo  dodamo narezan peteršilj dodamo tuno šele na koncu  eno pločevinko dodamo mlet cimet  olive -natrgamo jih  8 cimeta pa dmao malo žličko  premešamo  700ml paradiž omake počasi naj vre

čokoladni ganaš   20 dkg čokolade s
topimo nad soparo  dodamo malo soli ki poudari okus  nato dodamo lupino mandarine ali klementine in 300ml smetane …postrežemo hladno ali toplo s polovicami pomaranč in piškoti za pomakanje

koromać -1 korenina in pest redkvic     narežemo  s fudprocesorjem na ploščice .. redkvice z listi -15cm so veliki VSE NAREŽEMO

KUHANE ŠPAGETE DAMO IZ VODE V OMAKO  ..PREMEŠAMO  DODAMO LIMONIN SOK IN PETERŠILJ IN MEŠAMO ..ČE JE OMAKA PRESUHA DODAMO VODO OD KUHANJA ŠPAGETJAIMI RECEPTJJ

Iznajdljiva gospodinja nekoč: kako iz skoraj nič ustvariti okusen obrok

V kuharski knjigi Marije Remec najdete preproste recepte za jedi, ki so bile včasih na mizi vsak dan
MMC RTV SLO

fižol, beli fižol, stročji fižol, sadje, zelenjava, tržnica, rastlina, kuha, kuhanje, zdravje

Ste kdaj pomislili, da bi naredili fižolove “šniceljne”? Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Marija Remec se je rodila 1869 in umrla leta 1956. Foto: DLIB

Včasih so imele gospodinje na dosegu roke le osnovna živila in so morale iz nič pripraviti imenitno in okusno jed. Tako je leta 1915 nastala Varčna kuharica Marije Remec, v kateri so navodila, kako s skromnimi sredstvi pripravite nasitne in okusne jedi.

Zagotovo je v vsakem domu na knjižni polici vsaj ena kuharica, vendar so recepti v nekaterih tako zahtevni, da pogosto nimamo vseh sestavin pri roki ali pa je postopek predolg.

Že na začetku prejšnjega stoletja so bile na voljo številne kuharske knjige, ki so jih kuharice rade vzele v roke. Zaradi višjih cen živil v tistem času pa se je Remčeva odločila, da mora napisati takšno knjigo, ki bo gospodinjam omogočala, da bodo pripravljale jedi iz stvari, ki jih ima skoraj vsaka hiša že doma ali pa jih lahko dobiti oziroma kupiti.

Remčeva je ugotovila, da so bile vse kuharske knjige do takrat pisane za večja in bogatejša gospodinjstva, ki niso bila omejena s sredstvi, medtem ko si mala gospodinjstva razkošnih jedi niso mogla privoščiti. Iz teh razlogov se je odločila, da bo napisala knjigo za varčne gospodinje, za katere je veljalo, da so tudi sicer dobrih rok ter ljubeče in skrbne žene, kar so še posebej cenili možje.

Vse jedi so pred zapisom preizkusili, in kot je zapisala avtorica, jih brez zadrege lahko postavite pred zahtevnejše goste. Zadostili so tudi merilom zdrave prehrane, saj so v knjigo uvrstili le tiste jedi, ki vsebujejo vse potrebne snovi za zdravo življenje človeka. Na začetku 20. stoletja je morala gospodinja pripraviti zdrav in nasiten obrok, čeprav takrat večini to ni bila prioriteta in so gledale le na to, da je bila jed okusna in je šla v slast.

Danes po nasvet na splet, včasih v kuharsko knjigo
Le kaj danes skuhati, je pogosto vprašanje, ki po navadi ostane v zraku, vendar lahko danes odgovore poiščete na spletu oziroma na različnih kuharskih portalih, nekdaj pa so lahko pogledali le v kuharico. Poleg tega včasih ni bilo toliko sestavin na voljo kot danes, zato so morale biti gospodinje zelo iznajdljive, da so znale isto živilo pripraviti na več načinov.

V knjigi Varčna kuharica: Stare slovenske jedi je več praktičnih nasvetov, med drugim tudi za shranjevanje jajc za zimo, saj kokoši nesejo bolj v poletnem času. Ena možnost je, da se jih shrani v proso, dalj časa pa se ohranijo v stekleni vodi – tudi do enega leta. Ko še ni bilo skrinj, so se morali ljudje znajti na različne načine.

Kako ohraniti sveže meso?
Meso so ohranili sveže tako, da so v glinast lonec položili koprive, nato naložili meso in ponovno koprive. To so dobro pokrili in shranili na hladno. Suho meso pa so ovili v tiskan papir in posuli z bukovim pepelom, saj je tako ohranilo okus in bilo dalj časa sveže. Zagotovo ste že kdaj rezali sveže pečen kruh in imeli pri tem težave. Morali bi le ogreti nož in brez težav bi narezali tanke rezine. Luščine graha so včasih posušili na plošči štedilnika ali na peči, jih shranili na suho in dodajali juhi, ki je bila zato okusnejša.

Včasih so kuhali preprostejše jedi, saj niti niso imeli toliko sestavin na razpolago kot danes. V starejših kuharicah je veliko jedi, ki so šle v pozabo in jih današnja kuhinja zaradi sodobnih smernic kuhanja ne pozna več.

Fižolovi šniceljni

Sestavine:
¼ otrebljenega stročjega fižola
1 ohrovtova ali zeljnata glava
¼ l oluščenega graha
peteršilj
poper
2 žlici kisle smetane
1 jajce
15 dag kruhovih drobtin
mast ali olje za cvrtje

Priprava:
Posebej skuhajte stročji fižol, ohrovtovo ali zeljnato glavo in grah. Ko je kuhano, vse odcedite in sesekljajte, nato dodajte peteršilj, poper, kislo smetano, jajce, kruhove drobtine, posolite in napravite okrogle zrezke, ki jih na obeh straneh potresete z drobtinami. V plitvi široki ponvi segrejte mast in vanjo položite zrezke. Ko porumenijo na eni strani, jih obrnete še na drugo. Postrežete jih lahko kot prilogo k paradižnikovi omaki ali samostojno jed.

Prehrana za boljšo koncentracijo

Hrana ni le gorivo za delovanje telesa, temveč tudi uravnava naše razpoloženje in sposobnost koncentracije. (Ne)pravilna prehrana tako vpliva na počutje, sposobnost pomnjenja in osredotočanja. Začnite torej jesti živila, s katerimi izboljšate koncentracijo in posledično svojo produktivnost.

Se vam dogaja, da na delovnem mestu izgubljate pozornost in sposobnost učinkovitega osredotočanja? Ste zaradi tega začeli s pitjem (pre)velikih količin kave? Če je tako, bi bilo vredno poskusiti nekatere od spodaj naštetih živil, s katerimi na naraven način povečate moč možganov in izboljšate svoje razpoloženje.

ovsena kaša in borovnice

Ovsena kaša

Pravijo, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, in to z dobrim razlogom. Ne samo, da zajtrk bistveno dvigne vašo energijo za uspešen začetek dneva, študije so pokazale, da imajo ljudje, ki redno in kakovostno zajtrkujejo, manjše tveganje za debelost, sladkorno bolezen in hipertenzijo (povišan krvni tlak) – v primerjavi s tistimi, ki zajtrk raje preskočijo.

Čeprav vas morda zjutraj zamika, da bi pojedli kakšen krof ali sladkane kosmiče, raje posezite po ovsenih kosmičih oziroma ovseni kaši. Le ta ima malo kalorij, vendar boste imeli dlje časa občutek sitosti, poleg tega boste lahko tudi dlje časa ostali osredotočeni. Kaši po želji dodajte koščke svežega sadja ali pa jo začinite s cimetom.

Borovnice

Številne raziskave so pokazale, da borovnice pomagajo povečati sposobnost koncentracije in izboljšajo spomin tudi za do pet ur. Antocianini, resveratroli, tanini in drugi antioksidanti v borovnicah namreč stimulirajo pretok kisika in krvi v možganih – posledično pa ohranjajo vaš um svež. Hkrati ti zdravilni sadeži ščitijo pred rakavimi obolenji, boleznimi srca in demenco. Poleg borovnic imajo podobne učinke tudi goji jagode, ki jih že tisočletja uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini, avokado in banane.

Špinača

Na splošno temno zelena listnata zelenjava, še posebej špinača, močno pripomore k izboljšanju vašega razpoloženja in dvigu sposobnosti pomnjenja. Špinača je polna luteina, folatov in beta karotena – ta hranila pa so tesno povezana s preprečevanjem demence – zato naj bi jo po prepričanju nekaterih nutricionistov morali uživati trikrat na teden.

Rdeča pesa

Rdeča pesa je prav tako uporabna za spodbujanje delovanja spomina. Ta temno rdeča korenina vsebuje nitrate, ki širijo krvne žile in povečajo dotok kisika oziroma krvi v možgane, s čimer se izboljšajo tudi mentalne sposobnosti. Peso zato dodajte solati, jo popecite ali pa pijte njen sok.

Zeleni čaj

Namesto kave raje pijte zeleni čaj, saj lahko prevelika količina kofeina naenkrat povzroči glavobole in nepotrebno nervozo. Medtem ko zeleni čaj vsebuje precej bolj skromno količino kofeina, pa je njegov sestavni del tein, ki pripomore k boljši zbranosti in osredotočenosti. Tein je sestavina, ki povečuje koncentracijo in spokojnost, tako da sprošča kofein počasneje.

Druga živila

Za boljšo koncentracijo so odlična tudi druga živila, na primer losos, postrv, skuša, slanik in druge mastne ribe, temna čokolada, lanena semena, orehi, čičerika, jajca, bučna semena in ne nazadnje pitje zadostnih količin vode.

BUČKE V OMAKI

1/2 dl olivnega olja

5 dag masla

1/2 kg bučk

4 dl smetane za kuhanje

1 vrečica ribanega sira ali parmezan

5 strokov česna

bazilika

peteršilj

Vegeta, sol

poper

1/2 kg testenin po izbiri

Pristavimo vodo, v kateri bomo skuhali testenine. Bučke olupimo in narežemo na kocke. Na olju in maslu prepražimo (le da zadiši) stisnjen ali na drobno sesekljan česen, nato v ponev stresemo bučke. Dodamo sol, poper in Vegeto (mogoče 1 žličko). Vse skupaj občasno mešamo, na srednjem ognju 15 minut. Nato zalijemo s smetano, dodamo baziliko, peteršilj in parmezan po okusu. Prelijemo po testeninah.

Grah(fižol) – koje su njegove vrijednosti i zašto ga ubaciti u svoj jelovnik?

O grahu smo već pisali u članku o antioksidansima i tada smo vam rekli da nabavite količine dovoljne za ratnu zalihu. Ako se sjećate, grah se nalazio na čak tri mjesta na popisu namirnica bogatih antioksidansima dok je sitni crveni suhi grah bio na tronu liste.

Pa da ponovimo gradivo. Riječ je o jednogodišnjoj biljci iz porodice mahunarki koja je stigla iz Amerike u Europu u 16. stoljeću zajedno s krumpirom i kukuruzom. Razlikujemo mladi i suhi grah. Pretpostavljate da nije zauvijek mlad kao ni vi što znači da vam je dostupan svega nekoliko mjeseci u godini, a suhi pak možete nabaviti i konzumirati uvijek. Ova najpoznatija mahunarka razvila je nebrojeno vrsta a vjerojatno isto toliko i načina spravljanja.

Crveni grah

Grah posjeduje iznimnu energetsku vrijednost te sadrži gotovo sve esencijalne aminokiseline. Pored toga sadrži lecitin te minerale dušik, kalij, kalcij, željezo, fosfor, magnezij, cink i natrij. Predstavlja odličan izvor bjelančevina a za razliku od drugih izvora grah ima malo masti, te ne sadrži one zasićene kao ni kolesterol.

Odličan je izvor dijetalnih vlakana koja doprinose osjećaju sitosti održavajući nivo šećera u krvi stabilnim. Od vitamina odličan je izvor folne kiseline, tiamina, piridoksina (B6), vitamina K, riboflavina (B2), pantotenske kiseline i niacina (B3).

Sastav u 100 g

Grah

Grah u službi zdravlja

Iako je na našim stolovima od davnina, tek mu je nedavno posvećena puna pažnja koju zaslužuje obzirom na sve veću popularnost zdravog načina prehrane. Zaista možemo reći kako je riječ o superhrani obzirom da grah sadržava u jednom vlakna, proteine i antioksidante. Upravo zbog spomenutih vrijednosti grah iznimno pozitivno djeluje na naše zdravlje. Snižava kolesterol, regulira šećer u krvi i proizvodnju inzulina obzirom na nizak glikemijski indeks i složene ugljikohidrate koji se polako probavljaju, dobar je za zdravlje probavnog trakta i štiti od raka, a pogotovo onog debelog crijeva.

Obzirom da sve vrste graha od kojih mnoge možete naći i u našem podneblju poput zelenčeka, trešnjevca, crvenog, bijelog i crnog graha sadrže vrlo malo masnoća i kalorija, preporučljivo ga je jesti čim više a osobito se preporuča dijabetičarima te ostalima koji žele regulirati tjelesnu težinu.

Grah dokazano smanjuje i rizik od srčanih bolesti zbog već spomenutog prirodno niskog udjela masnoće, izostanka zasićenih masnoća i trans-masti i to za čak 82 posto. Ni tu nije kraj. Na red dolazi folna kiselina kojom grah obiluje a koja je iznimno važna za trudnice a povoljno utječe i na mentalno zdravlje zbog vitamina tiamina koji sudjeluje u proizvodnji energije i sintezi acetilkolina, neurotransmitera za pamćenje.

Grah u tanjuru

Već smo spomenuli da je mladi grah dostupan rjeđe dok suhi možete naći u svako doba godine. Stoga je veća vjerojatnost da ćete pripremati ovaj drugi kad je on već sazrio odnosno kažemo da je osušen.

Ukoliko biste bili lijeni i htjeli skratiti postupak pripremanja graha tako što biste ovaj odmah ubacili u lonac, visoka temperatura vode utjecala bi samo na površinski dio zrna koji bi bio rehidriran (osvježen) dok bi unutrašnost ostala suha i brašnasta a samim time i neukusna.

Iz tog razloga, ne budite lijeni i grah prije kuhanja namočite jer osim što će biti ukusniji, proces namakanja će također rastaviti složene kemijske spojeve koje zovemo neprobavljivi šećeri, odnosno ogliosaharidi čime ćete spriječiti nadutost nakon uživanja u tanjuru graha. Najbolje ga je namakati 24 sata, potopljenog u zasoljenoj vodi na nešto nižoj temperaturi nakon čega ga je potrebno dobro isprati.

Grah varivo

Njegov neutralan okus osigurat će vam niz kombinacija s različitim namirnicama i začinima, a kako je dostupan tijekom cijele godine, primjena graha u kuhinji je zaista široka. Grag varivo, zapečeni grah ili grah na salatu samo su neke od mnogobrojih kombinacija za prste polizati.

Dakle, nemate opravdanja i nedajte da vas njegova nešto duža priprema obeshrabri. Iako naslov članka postavlja pitanje zašto ubaciti grah u svoj jelovnik, nakon svega rečenog, možemo samo pitati a zašto ne? ?

WordPress Themes