Zdrav tekoč obrok za na pot

Smutiji so v gladko bolj ali manj tekočo zmes zmešani napitki iz sadja, zelenjave in drugih dodatkov. Svoje ime so dobili po angleški besedi smooth, ki pomeni gladek, mehak. V mešalnik damo oprana in po potrebi olupljena živila, in sicer so spodaj, bližje rezilu, trde sestavine, na primer korenje ali oreščki, nato na kose narezano sadje in zelenjava, nazadnje pa listnata zelenjava, ki je najmehkejša, nazadnje dodamo vodo, s katero uravnavamo želeno gostoto. Možnosti in receptov za njihovo pripravo je tako rekoč neskončno, zato lahko zadovoljijo vsak okus, pa tudi vsak namen. Čeprav so smutiji eno samo zdravje, so hkrati tudi okusni in privlačnega videza, kar ni nepomembno, saj naj bi jedli in pili z užitkom.

S sadno-zelenjavnimi smutiji lahko organizmu hitro in enostavno zagotovimo potreben dnevni vnos hranljivih in za zdravje koristnih snovi. Dnevno priporočenih »pet na dan« ali celo več brez težav spravimo v najmanj tri- ali še bolje petdecilitrski kozarec smutija. Foto: Shutterstock

Potrebujemo živo hrano

V zadnjem času je aktualna tema, da moramo jesti več sadja in zelenjave oziroma da ju na splošno pojemo premalo. Slogan »pet na dan« je postal nekakšna mantra zdravega življenjskega sloga in hkrati opomin, da brez njiju preprosto ne gre. Dovolj je namreč dokazov, da je mogoče z zelenjavo in sadjem premagati bolezni, shujšati, doseči boljše počutje in videz, predvsem pa z vsakodnevnim uživanjem raznovrstne zelenjave in sadja postati ali ostati krepkega zdravja, odpraviti različne zdravstvene težave, ohraniti čilost, mladostnost in vitalnost. Dejstvo je, da organizem potrebuje svežo hrano, medtem ko ga industrijsko predelana umetna hrana, s katero so v sodobnem času preplavljeni različni super-, inter-, mega- in podobni marketi, obremenjuje ali mu celo škodi. To ugotavlja vse več ljudi, vendar pa v hitrem življenjskem tempu in ob številnih obveznostih ni vedno lahko telesu zagotoviti, kar potrebuje. Mnogo enostavneje je na poti v službo ali šolo in iz nje mimogrede pojesti, kar ponujajo lokali s hitro hrano, kupiti sendvič in plastenko umetne pijače.

S sadno-zelenjavnimi smutiji lahko presenetljivo hitro in enostavno organizmu zagotovimo zadovoljiv dnevni vnos hranljivih in za zdravje koristnih snovi. Dnevno priporočenih »pet na dan« ali celo več brez težav spravimo v velik, najmanj tri- ali še bolje petdecilitrski kozarec smutija. Njegovi prednosti sta tudi, da ga lahko vzamemo s seboj in da zanj lahko uporabimo sadje in zelenjavo, ki sta že prek optimalne zrelosti in svežine. Nekateri smutiji so zelo gosti in nasitni, nekatere lahko postrežemo tudi kot sladico.

Najprej trde, nato mehke sestavine

Za pripravo smutijev potrebujemo kakovosten in ustrezno močan električni mešalnik, kar je še posebej pomembno, kadar vanj dodamo oreščke, zamrznjene sestavine ali druga trda živila. Ročni mešalnik zadošča le za smutije iz mehkega sadja. Poleg kozarcev za sprotno uporabo potrebujemo tudi večji steklen kozarec ali vrč s pokrovom. Uporabimo lahko katerokoli sveže sadje in zelenjavo (izjemoma tudi zamrznjeno, posušeno ali vloženo), jogurt, kakavova zrna, oreščke, po želji tudi led, nekateri dodajajo tudi sladoled, sladkorni sirup in alkohol, ki pa se jim za zdrav napitek raje izognimo. Preprost smuti naredimo le iz dveh sestavin, ki se po okusu ujemata, za več raznovrstnosti pa uporabimo več različnega sadja in zelenjave.

Prvi dan novega zakona o delu na črno z vsemi topovi nad kršitelje

Nadzorniki z odredbo sodišča lahko pregledujejo tudi stanovanja.

Inšpektorji bodo na terenu posebno pozorno spremljali izbrane dejavnosti. Foto: Ljubo Vukelić

Število nadzorov

Leta 2012 je bilo opravljenih 256 nadzorov nad delom na črno, 131 leta 2013, do 31. julija letos so jih opravili 89. V istem obdobju so bile dodatno ugotovljene davčne obveznosti v višini 3,8 milijona evrov. V obdobju od leta 2012 do 31.7 2014 so inšpekcijske službe prejele 181 samoprijav, od tega 86 leta 2012, 65 leta 2013 in do 31. julija letos 30.

Ljubljana – Danes začenja veljati nov zakon o delu in zaposlovanju na črno. Inšpektorji bodo na terenu 24 ur na dan, vse dni v tednu, tudi ob praznikih. Poostren nadzor bo nad vsemi storitvenimi dejavnostmi, še posebno nad sezonskimi deli, kjer je možnost za kršitve večja.

Z mobilnimi enotami, ki jih sestavlja 171 inšpektorjev, bodo posebej pozorno spremljali dejavnosti kot so: inštrukcije, varstvo otrok, osebne športne trenerje, pomoč v gospodinjstvu, čiščenje objektov, kozmetične storitve, prodajo na sejmih, turistično vodenje ipd., pri čemer na finančni upravi zagotavljajo, da bodo vsi deli Slovenije enako obravnavani, ne glede na velikost krajev.

Finančni inšpektorji se bodo v nadzor dela in zaposlovanja na črno vključevali po potrebi, vendar bo njihovo delo v prvih dneh bolj intenzivno. Že v začetku bodo uporabljali vsa pooblastila, ki jih imajo po zakonu o finančni upravi. V nadzoru bodo ugotavljali dejansko stanje glede na naravo dela ter razmerje do naročnika ali kupca blaga oziroma storitev. Preverjali bodo status oseb, ki opravljajo določeno dejavnost, obseg dela in druge okoliščine, ki lahko privedejo do kršitev.

Na finančni upravi opozarjajo, da mora biti v primerih, ko delavci opravljajo delo pri delodajalcu na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na lokaciji, kjer se to delo opravlja. Gre namreč za novost, s katero bodo zmanjšali verjetnost, da se pogodbe napišejo naknadno.

Noben prostor ni »varen«

Finančna uprava ima pooblastilo, da lahko nenajavljeni vstopijo na vsa zemljišča in v vse objekte in poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, pri čemer se za poslovne prostore štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot lokacijo, na kateri opravlja dejavnost.

Inšpektorji bodo lahko vstopali tudi v stanovanja in zasebne prostore, vendar le z dovoljenjem lastnika oziroma z odločbo pristojnega sodišča, če bo obstajal utemeljen sum, da v stanovanju poteka dejavnost oziroma se v njem opravljajo dela, ki so v nasprotju z novim zakonom. Predlog za izdajo odredbe lahko vloži prekrškovni organ, ki je pristojen za izvajanje zakona, vendar na finančni upravi priznavajo, da bo šele praksa pokazala, v kakšnih primerih se bodo inšpekcijske službe posluževale tega ukrepa in koliko časa bo trajalo, da bo prekrškovni organ pridobil odredbo sodišča.

Nadzor nad oglaševanjem

Nov zakon je poostril tudi nadzor nad oglaševanjem dela na črno. Po novem je prepovedano naročanje, objavljanje in posredovanje oglasov in oglasnih sporočil v tiskanih in elektronskih medijih, če pravna oseba, tuj pravni subjekt, samozaposlena oseba, delodajalec ali posameznik ponuja delo na črno. V praksi gre v teh primerih najpogosteje za oglaševanje dela, ki ni registrirano ali se neka dejavnost opravlja še preden je sklenjena civilnopravna pogodba.

»Za nadzore nad nedovoljenim oglaševanjem bomo tekoče spremljali medije, v katerih se pojavljajo oglasi. Sledili bomo tudi oglasom na oglasnih panojih, na oglasnih deskah v javnih prostorih in oglasom, ki jih delodajalci mečejo v poštne nabiralnike,« so pojasnili na finančni upravi.

Inšpekcijske službe bodo obravnavale vse prijave, ki jih sprejemajo na elektronski naslov prijave.fu@gov.si. Pričakujejo, da jim bodo informacije posredovala tudi strokovna združenja in zbornice, ki so v preteklosti izrecno poudarjali, da je na tem področju premalo nadzora.

Tri sestavine, s katerimi dom zablesti

Vse, kar potrebujete za čist dom, so jedilna soda, alkoholni kis in olivno olje.

Evo kako da efikasno uklonite pesticide sa namirnica

Pre čišćenja voća i povrća potrebno je očistiti i radnu površinu, daske i pribor za sečenje i dobro oprati ruke sapunom i toplom vodom. Ako pribor nije čist, bakterije sa površine sirove hrane mogu doći u unutrašnjost tokom sečenja i ljuštenja.

Kako bi voće i povrće bili bezbedni za jelo, potrebno ih je dobro oprati kako biste se rešili svih bakterija i hemikalija koje se nalaze na površini, a ispiranje pod mlazom vode često nije dovoljno.

Zeleno lisnato povrće je potrebno razdvojiti i natopati listove u vodi nekoliko minuta. Potom, treba ocediti i ponoviti postupak. Voda će biti dovoljna za povrće organskog porekla, ali, ako niste sigurni u metodu uzgoja, uključite u pranje sirće.

Pomešajte dve šoljice vode sa pola šoljice destilovanog belog sirćeta i u mešavinu umačite listove povrća pet minuta, pa isperite čistom vodom. Osušite čistim kuhinjskim krpama.

Tako se smanjuje, ali ne uklanja prisustvo bakterija, a sirće delimično može uticati na teksturu i ukus hrane.

Povrće poput brokolija i karfiola potrebno je potopiti u hladnu vodu oko minut, dva pre pranja vodom ili kombinacijom sirćeta i vode. Povrće i voće sa debljom kožom, poput paradajza i manga, potrebno je pre pranja iščetkati četkom namenjenom isključivo za sirove namirnice.

Potrebno je oprati i voće kod kojeg se kora ne jede, poput lubenica i dinja, kako bakterije sa površine ne bi došle na meso voća tokom sečenja. Većina bakterija će se zadržati i na ostacima zemlje kojima neko povrće i voće mogu biti prekriveni. U tom slučaju je potrebno najpre isprati namirnicu pod mlazom vode, zatim je dobro istrljati, pa tek onda pripremati za jelo.

Osim sirćeta, protiv pesticida i bakterija deluje i kombinacija soli i limunovog soka. Napunite posudu vodom i dodajte kašičicu soli i sok od jednog limuna. Stavite u mešavinu željeno voće ili povrće i pustite da stoji 10 do 15 minuta.

Nakon toga, isperite pod mlazom vode, osušite i poslužite.

Ako ne želite da perete namirnice ničim drugim osim čistom vodom, onda ih pustite da se natapaju tokom noći – potopite voće i povrće u vodu i sledećeg jutra isperite mlakom vodom. Nemojte prati čim ga kupite i oprano stavljati u frižider, jer će se tako brže pokvariti.

Domaći sprej za uklanjanje hemikalija

Povrće i voće mogu se oprati i pomoću spreja jednostavnog za pripremu. Kupite bočicu sa raspršivačem i operite je. Sipajte u nju kašiku sveže ceđenog soka limuna, dve kašike sirćeta i 250 ml vode. Dobro zatvorite i žestoko promućkajte kako bi se sastojci sjedinili.

Voće i povrće pre upotrebe poprskajte tom mešavinom, pustite da deluje desetak minuta, pa isperite pod mlazom hladne vode. Čistom krpom ili kuhinjskim ubrusima obrišite pre ljuštenja i sečenja. Nakon ispiranja, ukus i miris sirćeta neće se osetiti.

Najmanje se tretiraju kelj, patlidžan, karfiol i ananas

Unos voća i povrća tretiranog pesticidima moguće je smanjiti kupovanjem organski proizvedene hrane, ali to je mnogima finansijski neprihvatljivo.

Naravno, organsku hranu je takođe potrebno dobro oprati. Ali, s obzirom na to da organska hrana mnogima nije ni dostupna, pesticide je moguće smanjiti i unosom namirnica sa liste “najmanje zagađenih pesticidima” od strane Američke zadruge potrošača.
U taj skup spadaju kelj, luk, špargle, patlidžan, dinja, karfiol, mango, kivi, avokado, ananas i grejpfrut.

Kod agruma je, međutim, potreban dodatan oprez, pa se ne preporučuje da ih koristiti cele (na primer, rendanu limunovu ili pomorandžinu koru za pripremu kolača) ako niste sigurni u njihovo poreklo.

(24sata)

10 trikov za gospodinje

(Foto: Profimedia)

Ovakav doručak čisti crijeva od nataloženih otrova!

Činjenici da su crijeva zaprljana svjedoče česti zatvori (opstipacija), poremećen metabolizam, dijabetis, prekomjerna ili nedovoljna težina, bolesti bubrega i jetre, bolesti sluha i vida, loše stanje kože, kose i noktiju, kao i druge bolesti, počevši od artritisa do raka.

Uz pomoć klistira može se očistiti samo manjii dio debelog crijeva – 40-50 cm, a tretman ispiranja crijeva uz pomoć specijane aparature je skup, dugotrajan i nije bezazlen za crijevnu mikrofloru.

Konzumiranje 1-3 kašike brašna od lanenog semena u stanju je da u roku od 3 nedjelje potpuno očistiti debela i tanka crijeva od dugogodišnje sluzi, fekalnih naslaga, parazita, uz potpuno očuvanje crijevne mikroflore. Ova metoda omogućava brzu normalizaciju težine i sagorijevanje masnih naslaga. Ima pozitivan uticaj na regulaciju lipidnog metabolizma. Brašno od lanenog sjemena je u stanju da apsorbuje i eliminiše toksine u organizmu, smanjuje nivo holesterola u krvi.

Indikacije za upotrebu:

• – zapaljenski procese sluzokože gornjeg respiratornog trakta, gastrointestinalnog trakta
• – gastritis, kolitis, čir na želucu i dvanaestopalačnom crijevu
• – bolesti urinarnog trakta, cistitis, pijelonefritis
• – prekomjerna težina tela, narušenost lipidnog metabolizma

Ćišćenje crijeva uz pomoć brašna od lanenog sjemena

3 nedelje umjesto doručka konzumirajte ovu smjesu:

1 nedelja: 1 kašika lanenog brašna pomiješanog sa 100 ml kefira

2 nedjelja: 2 kašike lanenog brašna pomiješanog sa 100 ml kefira

3 nedelja: 3 kašike lanenog brašna pomiješanog sa 150 ml kefira.

Ako je kupovina lanenog brašna problematična, kupite laneno sjeme  i sitno ga sameljite. Nemojte praviti zalihe na više dana, sjeme može da užegne. Najbolje- svako jutro nova porcija.

Ovakvu smjesu konzumirajte umjesto doručka. Obavezno pijte vodu, najmanje 2 litre dnevno. Odlični rezultati postižu se uz konzumiranje medene vode.

Ćišćenje crijeva na ovoj način sprovodi se jednom godišnje.

Budite zdravi!

6 nasvetov za harmoničen dopust

Ja, tako naj bi bilo. In tako je tudi lahko – če veste, kako se izogniti pastem, ki prežijo na nas med počitnicami in na dopustu.

Za bolj harmoničen dopust, se izognite tem 6 pastem:

Prva past

V vsem sva uglašena

Dva sta že leta skupaj. Dobro se poznata. Vesta, kaj ima partner rad in s čim se rad zaposli. Odlični pogoji za lep dopust, kajne? Predvsem, če ste že velikokrat potovali v dvoje.

Napačno! Tudi če se v vsakdanu razumemo brez besed, ne pozabite, da je dopust čudovito posebno stanje. V najlepših dneh leta si ljudje želimo početi nekaj povsem drugega kot doma. Več ali manj športa, več zabave ali pa aktivnosti kot sicer. Morda si želimo dlje ali pa manj spati, kaj novega doživeti …

Zato velja: lepe počitnice ne potrebujejo le dobre priprave, temveč tudi temeljit pogovor. Vnaprej in tudi na kraju samem. Vprašajta se: “Kako si predstavljaš dopust? Kaj ti je še posebej pomembno? Kaj bi rad/-a doživel/-a?” Dobro si prisluhnite – brez ocenjevanje potreb in želja drugega.

Druga past

Vsaka minuta šteje

Dopustniški dnevi so dragoceni, ker jih nimamo ravno na pretek. Šteje torej vsaka ura, in to pomeni: vedno se mora kaj dogajati. Čim bolj hitro. Najbolje, da že kar zvečer sedemo na letalo ali pa v avto in se odpeljemo.

Raje ne! Če boste tako začeli dopust, se ne bo dobro končalo. Zakaj ne? Ker bo vaš celotni sistem še nekaj časa pod alarmom in stresom.

Bolje: če bi radi odpotovali v soboto, si vzemite dopust že v petek. Nič se ne bojte – za nič ne boste prikrajšani. Prav nasprotno. Sproščeni boste namreč že v sredo, ker boste vedeli, da imate na voljo še dovolj časa za pakiranje prtljage in urejanje zadnjih opravkov. In lepo je, če lahko na prvi dan dopusta zajtrkujemo kar v lastni postelji.

Tretja past

Brez načrtov!

Vsi vemo, da pri delu, gospodinjstvu, družinskih zadevah nič ne deluje dobro brez načrtovanja. In si mislimo, da mora enako veljati tudi na dopustu. Že vnaprej si radi začrtamo, kaj vse bomo počeli, kdaj vstali …

Zmotno! Pravzaprav smo kar nekako navajeni, da se kar naprej z nečim zaposlujemo, da se v dneh, ko nimamo kaj početi, že popoldne počutimo zares čudno. Pričakovane sprostitve kar ni in ni in čisto vseeno nam je, kako modro je morje. Morda imate tudi vi ves čas občutek, da nekaj zamujate …

Takole bo bolje: za prve dni načrtujte nekaj kratkih in enostavnih aktivnosti, da boste zvečer vendarle imeli občutek, da ste nekaj doživeli. Prednost: kdor načrtuje, zavestno premisli, kaj bi pravzaprav rad počel.

Četrta past

Zdaj bova vse nadoknadila

Skupni zajtrk, skupaj na plažo, z roko v roki v vodo, zvečer pa bova objeta opazovala sončni zahod, potem pa sledi še romantika v postelji. Poleg tega pa še dobra mera zabave, poglobljeni pogovori, ples itd. Tako nekako si predvsem ženske predstavljamo idealen dopust.

Ni dobro! Skoraj ni para, ki bi lahko skupaj preživel 24 ur. Prav tako pa boste težko našli par, ki bi si želel enake stvari ob istem času. Poleg tega previsoka pričakovanja ustvarjajo prehud pritisk.

Zamisel: dopovejte si, da z vašo zvezo ni prav nič narobe, če bosta počela kaj drug mimo drugega. Zanesljiva formula se glasi: en dan naj velja, da odloča ONA, naslednji dan pa ON, tretji dan pa počnita nekaj, kar veseli oba.

In vedite, da se noben človek ne odpre na ukaz ali pa postane romantičen in dobre volje. Vsak je od doma prinesel svoj zavojček stresa in se ga bo rešil na lasten način. Nekdo rad bere časopis, drugi pa bi se cele ure sprehajal in obiskoval muzeje. Nič od tega ni napačno!

Peta past

Prepir pokvari vse

Začne se pravzaprav že doma. Med pakiranjem prtljage in zadnjimi pripravami. Prvi večer na dopustu je vse pozabljeno in se veselo nasmihamo drug drugemu. Toda strokovnjaki pravijo, da se pri skoraj vseh partnerjih tretji dan dopusta zgodi prepir. In potem? Je dopust uničen?

Pa kaj še! Na dopustu imamo veliko časa, zato na površje priplavajo tudi teme, za katere ni prostora v vsakdanu. Zelo je sicer razširjena ocena, da se srečni pari skorajda ne prepirajo, vendar je povsem zmotna. Ne le da so konflikti, diskusije in nerazumevanje povsem normalni, temveč so tudi znak živega partnerskega odnosa. Seveda le, če prepiri niso trajno stanje ali pa se spremenijo v agresijo.

Rešitev – ne obstaja. Pomembna je naravnanost. Če trdno verjamete, da prepir pokvari vse, potem boste to tako tudi doživljali. V sebi boste tuhtali ter tuhtali in že bo na vrsti naslednji prepir. Če pa si boste rekli, da je to nekaj povsem normalnega, boste lažje našli harmonijo.

Pomaga, da se po prepiru za uro ali dve umaknete partnerju – tako se bosta lahko oba pomirila. Vedite tudi, da pomanjkanje harmonije pod palmami nič ne pove o vajinem odnosu. Ta je lahko v vsakdanu kljub temu močan in lep!

Šesta past

Moram biti dosegljiva

Pametni telefoni in brezžični internet poskrbijo, da smo nenehno dosegljivi. Hitro moramo preveriti elektronsko pošto, ne smemo zamuditi nobenega SMS-sporočila … Ko vse preverimo, smo pomirjeni – doma in v službi je vse v redu. In šef ve, da sem zanesljiva in marljiva. Sijajno.

Prav nasprotno: če tudi na dopustu ne morete odklopiti, so vaši možgani ves čas v stanju pripravljenosti. Sprostitev ni možna, ker stresni hormoni nikakor ne upadejo. V tem primeru se težko odmaknete od vsakdanjih težav in tako zamudite možnost, da bi ob vrnitvi na določene stvari gledali drugače.

Rešitev: če že morate biti dosegljivi, si določite, kdaj boste preverili napravice. Na primer, takoj po zajtrku. Tudi vaš šef mora to sprejeti. In t

GRŠKA SOLATA

Potrebno:

• šoljice pasulja ili boba

ČISTILNE BOMBICE ZA WC

Kako zmanjšati porabo energije hladilnikov?

Hladilniki so vedno napolnjeni s hrano in običajno priključeni na elektriko skozi celo leto, zato podobno kot vse iznajdbe, namenjene ohlajanju ali segrevanju, porabijo neverjetno veliko energije. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kako zmanjšate njihovo porabo energije.

Za razliko od klimatskih naprav hladilniki delujejo 365 dni na leto, dodatno pa porabijo še več energije, kadar so njihova vrata odprta. Kar spomnite se, kolikokrat ste zasanjano obstali pri odprtih vratih hladilnika in tako spuščali hladni zrak ven. Preden odprete hladilnik, zato vedno premislite, katero živilo sploh potrebujete, da ga boste hitreje našli.

Hladilnik je priporočljivo zamenjati, če je star 10 let ali več, saj z leti izgublja na učinkovitosti. Energijsko porabo pa lahko zmanjšate ne le z novejšim, bolj ekološkim modelom, temveč tudi z upoštevanjem nekaterih preprostih pravil.

Postavite ga na hladno mesto in zapirajte vrata

Hladilnik postavite v hladen in temen prostor, če le imate to možnost. Hranite ga tam, kjer ni direktne sončne svetlobe ali drugih virov toplote, kot so štedilniki, pečice, radiatorji in pomivalni stroji. Organizirajte svoj hladilnik tako, da boste želeno hrano v njem takoj našli. Odprta vrata namreč potratijo veliko energije, zato jih poskušajte čim manjkrat odpreti.

Vrata hladilnika naj se zapirajo z lahkoto in ne na silo. Za to poskrbite še posebej takrat, kadar je hladilnik do zadnjega kotička natlačen s hrano. Vzemite si nekaj dodatnih minut za preureditev polic in poskrbite, da se vrata lahko zapirajo nemoteno in sama od sebe.

Pazite na primerno temperaturo

Vročo hrano ohladite, preden jo shranite. Še tako previdni se strinjajo, da je kuhana hrana dobra še vsaj eno uro, to pa je ravno dovolj časa, da se ohladi na sobno temperaturo. Zamrznjeno hrano pa odmrznite kar v hladilniku. To vam bo pomagalo ohlajati hladilnik in prihraniti na energijski porabi, hkrati pa je tak način za varnost hrane veliko boljši. Vsaj dvakrat letno mu tudi izmerite temperaturo. Hladilni prostor naj bi imel temperaturo od 2 do 4 stopinje, zamrzovalnik pa od -18 do -15 stopinj Celzija.

Izključite grelnik in zatesnite vrata

Ste že kdaj slišali, da ima hladilnik grelec? Veliko jih dejansko ima majhne grelnike, vgrajene v stene, namenjene preprečevanju nastajanja vlage na zunanjih površinah. V veliko primerih ga je možno ugasniti z vklopom stikala za varčevanje z energijo. Bodite pozorni še na slabo zatesnjena vrata. Tesnilo okoli vrat se čez čas obrabi in običajno nastanejo razpoke. Uporabite bankovec ali manjši list papirja, s katerim boste lahko preverili, ali pri vratih zrak uhaja ven. Poraba energije je povečana, če papir z lahkoto drsi med vrati — v tem primeru boste potrebovali novo tesnilo.