Kako da novac ostane u kući: pročitajte 10 narodnih verovanja

Da bi novac koji ste zaradili voleo vašu kuću, onog dana kada dobijete platu nemojte da potrošite nijedan dinar, verovali su naši stari…

1. Kada pozajmiti pare i tražiti povišicu.

Povišicu treba da tražite u sredu tokom dana. Ne pozajmljujte novac prijateljima i poznanicima u utorak. Kako kažu verovanja, ujutru treba davati i uzimati zajam, zato što bilo kakve operacije s parama koje obavljate uveče ili noći vode u propast. Trudite se da nikada ne tražite zajam, a da češće dajete novac onome ko ga od vas traži jer ćete tako da ga programirate da vam vrati na drugi način.

2. Plata treba da prenoći.

Da bi novac koji ste zaradili voleo vašu kuću, onog dana kada dobijete platu nemojte da potrošite nijedan dinar. Cela suma trebalo bi, po verovanju, da prenoći u vašem domu.

3. Šta se ne pozajmljuje komšijama…

Ne valja pozajmljivati komšinici hleb ili so jer novčana sigurnost može da napusti vaš dom i ode u komšijsku porodicu.

4. Kućna pravila za pun budžet.

Novca neće biti ako zviždite u sobi i mrvice sa stola čistite rukom.

5. Kada džepovi donose novac.

Džepove odeće koja visi u ormanu napunite sitnim papirnim novcem. Pare ne vole iscepane džepove ili otpalu dugmad.

6. Staro verovanje o metlama.

Da bi u kući bilo para, metlu treba da postavite drškom nadole.

7. Napravite trougao od 10 dinara.

U najmanjoj pregradi novčanika čuvajte novčanicu od 10 dinara savijenu u trougao. Takođe, u novčaniku treba da postoji i srećna moneta – prvi zarađen novac ili onaj dobijen od dobrog čoveka. Tu novčanicu ne valja potrošiti – ona je talisman finansijske sigurnosti. U suprotnom, pare mogu da se naljute i da ne dolaze do vaše ruke.

8. Čuvajte kovanice.

Nikada ne držite novčanik prazan, neka u njemu bude makar pokoji novčić. Sav novac mora da bude glavom stranom okrenut prema gazdi.

9. Ne kradite tuđu sreću.

Dobijene pare na kocki, zarađene nepošteno, nađene ili pocepane, ne donose sreću i zato ne treba da se zadržavaju u vašem novčaniku. Podelite ih sirotinji ili ih brzo potrošite.

10. Čuvajte krupnu novčanicu.

U kući ili u stanu treba godinu dana čuvati krupnu novčanicu, koja će se napuniti vašom energijom i početi da privlači novac.

Solatni prelivi za vse okuse

Solate so idelane za ljudi, ki radi zdravo živijo in za tiste, ki bi radi shujšali. Solate lahko naredite iz sveže ali kuhanje zelenjave, iz zelja, zelene solate, radiča, stročjega fižola, paprike, paradižnika, čebule, koruze, rdeče pese in še in še bi lahko naštevali. Okus solate pa si lahko popestrimo tudi z različnimi obelami, ki se ena od druge razlikujejo tudi po zdravilnih sestavinah.

Olja, različne barve in okusi

Vsi poznamo in pogosto uporabljamo obelo za solato iz soli, kisa in olja. Pri tem je uporaba različnega olja koristna popestritev, tudi z vidika zdravja. Bučno olje denimo velja za enega najbolj okusnih, je pa tudi zelo zdravo. Ima namreč veliko linolne in linolenske kisline, veliko vitamin E, bučno olje krepi mišice mehurja in pri moških preprečuje povečanje prostate. Ima fitosterine, ki znižujejo holesterol ter omega 3 in omega 6 maščobne kisline. Zato bučno olje krepi imunski sistem, varuje telo pred raznimi vnetji, obnavlja kožo in tako dalje.

V Sloveniji je zelo razširjena tudi uporaba oljčnega olja, ki blagodejno vpliva na srčno-žilni sistem, varuje pred artritisom in celo nekaterimi vrstami raka, kot je denimo rak dojke. Vsebuje okoli osemdeset odstotkov mononenasičenih maščobnih kislin, antioksidante polifenole in vitamin A, E, D in K.

Zelo pogosto in priljubljeno je sončnično olje, katerega prednost je v tem, da solati ne doda okusa. Ob tem vsebuje nenasičene maščobne kisline, vitamin A, E in D ter kalij, magnezij, fosfor.

Vse bolj priljubljeno je tudi laneno olje, ki je bogat vir omega 3 maščobnih kislin, vsebuje pa tudi omega 6 maščobne kisline. Poskusite lahko s sezamovim oljem, ki je bogat vir esencialnih maščobnih kislin in aminokislin. Vsebuje tudi vitamin A in B. Vse bolj pogosto je konopljino olje, ki vsebuje koristne omega 3 in omega 6 maščobne kisline.

Tudi izbira kisa je pomembna

Poleg tega, da jabolčni kis pomaga pri hujšanju, je tudi dobrega okusa in zdrav. Med drugim ščiti srce in ožilje, ugodno deluje na prekrvavitev, pomaga pri uravnavanju holesterola, maščob in sladkorja v krvi ter zmanjša možnost povišanega krvnega pritiska. Ugodno vpliva na delovanje ledvic in jeter, deluje tudi antibakterijsko. Ima visoko vsebnost kalija.

Pri hujšanju pomaga tudi vinski kis. Tudi vinski kis je zdravilen, saj vsebuje številne minerale in druge elemente, kot so kalcij, magnezij, kalij, fosfor, železo in baker. Poleg tega temen viski kis ugodno deluje tudi na kardiovaskularni sistem.

Čeprav je balzamični kis narejen iz grozdja, ni vinski kis, saj ni narejen iz vina. Je narejen iz stiskanega grozdja, kateremu ni bilo dovoljeno fermentirati v vino. Sok pustijo več let starati v hrastovih sodih, nato pa ga prelijejo v sode narejene iz različnega lesa, denimo iz češnje ali kostanja. Ves postopek da pravemu balzamičnemu kisu odličen okus, zaradi tega dolgotrajnega in dragega postopka pa ima balzamičen kis tudi svojo ceno.

Med priljubljene kise za solato štejemo tudi aromatiziran kis, ki je vinski kis z dodanimi začimbami in zelišči, lahko mu dodajo tudi sadje, ingver ali denimo česen. Poznamo tudi bolj posebne različice, kot sta aromatiziran kis s klinčki ali malinami. Vse pogosteje gospodinje uporabljajo rižev kis, ki ga pridobivajo s fermentacijo riža. Ta kis je zelo zdrav, čisti organizem in pomaga pri prebavi.

Namesto kisa lahko uporabite limonin sok, ki ima prav tako številne pozitivne lastnosti. Limona je namreč izjemno bogat vir vitamin C, ki med drugim krepi imunski sistem in telo varuje pred raznimi obolenji.

Do kislega zelja in repe v nekaj korakih

Zelje in repa sta vrtnini, ki ju lahko obiramo v jeseni in sta tudi dolgo obstojni. Tako da ju lahko jemo še daleč v zimo. S setvijo teh dveh kultur si tako priskrbimo zelenjavo, ki jo bomo lahko svežo uživali tudi še takrat, ko ostale zelenjave ne bo več na voljo.

Upamo sicer, da ste do sedaj zelje tudi že posejali. Če ga še niste, pa pohitite in izberite zgodnje sorte, ki hitreje dozorijo. Zelje je ena izmed vrtnin, ki bi morala biti prisotna na vseh naših vrtovih. Vsebuje namreč veliko vode in vlaknin, vitamin C, vse vitamine iz skupine B ter tudi mikroelemente, kot so mangan, selen in cink. Uživanje zelja pomirja, sprošča, krepi imunski sistem ter pospešuje nastajanje krvi in barvil na koži in laseh.

Za setev repe je čas v juliju in avgustu.

Setev in nega

Zelje lahko sejemo od marca do aprila, če seme sejemo v zavarovani prostor, ter maja in junija na prosto. Seme zelja navadno kali od 8 do 12 dni. Sejemo lahko seme ali pa si kupimo že pripravljene sadike in jih sadimo na končno mesto. Sadike si lahko vzgojimo tudi sami, saj je to pri zelju enostavno. Seme zelja namreč kali že pri 5 ˚C, zato ne potrebujemo ogrevanega rastlinjaka. Mlade rastlinice zelja pa prenesejo tudi krajše obdobje s temperaturami pod 0 ˚C. Če si sadike vzgajamo sami, je čas presajanja sadik 30‒35 dni po setvi. Sadimo na razdaljo 50 x 60 cm. Če bomo sejali zgodnje sorte, bomo prvi pridelek lahko pričakovali že od maja dalje. Ker smo na vrtu navadno s prostorom omejeni, moramo paziti le, da ob zelju sejemo vrtnine, ki sodijo v t. i. skupino dobrih sosedov za zelje, to so: nizek fižol, grah, kumare, korenček, facelija, rdeča pesa, solata, zelena, špinača, paradižnik, krompir, endivija, por, blitva, kamilica, kumina, koper. Ker zelje raste zelo počasi, lahko hitro rastoče vrtnine sejemo kar med zelje. Izkušnje so pokazale, da je na osebo dovolj do 10 zeljnatih glav. Lepe zelnate glavice bomo dobili, če bomo skrbeli, da bo imelo zelje dovolj vode. Zato je pomembno, da ga poleti v obdobju hude vročine redno zalivamo. Prav tako moramo paziti na plevel. Zelje namreč raste zelo počasi in ga pri tem plevel še dodatno ovira.

Repa

Repo julija in avgusta sejemo na prva prosta mesta, ki se pojavijo na vrtu, ko nekatere vrtnine, kot je na primer zgodnji krompir, že zapustijo naš vrt. Pred setvijo repe moramo tla prekopati ali vsaj prerahljati. Repo sejemo v vrsto, in sicer tako, da je v vrsti razdalja med semeni 5 cm, med vrstama pa 45 cm. Ko kupujemo seme, bomo opazili, da lahko kupimo semena sort tako s podolgovatimi kot z okroglimi koreni. Naj samo poudarimo, da med njima po okusu ni bistvene razlike. Med rastjo potrebuje repa veliko vlage, v nasprotnem primeru postanejo gomolji repe trdi. Dobri sosedje repe v vrtu so ognjič, žametovka, grah, fižol, špinača in solata. Če jo posejmo v dolžini 1,5 m, bo to zadostovalo za enega družinskega člana. Seme repe kali 5‒7 dni in že po petih do šestih tednih lahko pričakujemo prve pridelke.

Pobiranje in skladiščenje pridelkov

Ko je zelje zrelo, odrežemo glave. Le-te ne peremo, temveč odstranimo zgolj zunanje (umazane) liste. Zeljnato glavo nato lahko hranimo na hladnem. Če pobiramo sveže zelnate glave, lahko v poznem poletju ali jeseni, ko imamo glav obilo, z lopato prirežemo del korenin. To storimo tako, da lopato ob korenu navpično zapičimo v zemljo. S tem umirimo rast zeljnatih glav ter preprečimo, da bi glave ob obilnem poletnem ali jesenskem deževju popokale. Glave pa tako ostanejo na njivi in tako sveže dalj časa. Iz svežega zelja lahko pripravimo mnogo zanimivih jedi, kot so solate, enolončnice itd., najbolj poznano pa je gotovo kislo zelje. Marsikateri vrtičkar pridela dovolj zelja za svežo potrošnjo, a ga ne kisa, saj za to potrebujete več zeljnatih glav ter prostor, kamor postavi posodo za kisanje zelja. Vendar pa lahko zelje kisamo tudi v steklenih kozarcih, s čimer porabimo manj prostora in tudi malo zeljnih glav za tako vrsto kisanja. Tako si lahko pripravimo nekaj te okusne jedi za zimsko obdobje.

Ko so repe zrele oziroma so večje od žogice za namizni tenis, izpulimo vsako drugo rastlino, s čimer naredimo več prostora za ostale. Repo lahko pojemo surovo ali pa jo uporabimo v enem izmed številnih receptov. Lahko jo skladiščimo v zasipnici, v izjemnih premerih tudi kar v zemlji, kjer raste. Repa namreč raste tudi pri temperaturi malo pod 0 ˚C. Seveda pa jo lahko tudi naribamo in si pripravimo kislo repo. Okusni pa so tudi mladi listi. V ta namen lahko novembra izberete nekaj korenov repe ter jih posadite v lonce za siljenje za mlade liste.

Kisanje zelja in repe

Zelje in tudi repo lahko kisamo kar v steklenih kozarcih. To naredimo tako, da jih napolnimo z naribanim zeljem ali repo. Dodamo sol, in sicer 1‒2 % soli glede na količino repe oz. zelja, po želji pa tudi nekaj zrn popra, janeža ali lovorjev list. Vse dobro potlačimo. Vode ne dodajamo. Kozarce na rahlo zapremo in postavimo na temno mesto. Tako omogočimo, da še vedno prihaja do izmenjave plinov. Po nekaj dneh pa kozarec tesno privijmo. Čez 3 do 4 tedne se že lahko sladkate z domačim kislim zeljem ali repo.

Bolj poznana pa je klasična metoda kisanja repe in zelja. V ta namen ju narežemo, naribamo, lahko pa tudi celo naložimo v lesene ali plastične posode. Izmenično polagamo plast repe/zelja in soli. Soli naj bo od 1 do 2 %. Vse skupaj zelo dobro potlačimo, tako da se na površini pojavi voda. Nato vse skupaj dobro obtežimo z lesom ali kamenjem. Po nekaj tednih bomo lahko uživali v kislem zelju ali repi.

Setev endivije in radiča

V juniju je čas, da posejemo  endivijo ter zgodnje sorte radiča. Z endivijo dobijo solate novo razsežnost, ločimo jo na kodrolistno in širokolistno endivijo. S setvijo ne hitimo, kajti endivija ne prenaša dolgega dneva. Če jo bomo sejali prezgodaj bo več rastlin pobegnilo v cvet in ne bo razvilo tako želenih glav.

Endiviji so dobri sosedje fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev,rdeča pesa, špinača, paradižnik. Sejemo v prerahljano zemljo kateri smo primešali kompost. Seme kali 7 do 10 dni. Kasneje dognojimo z rastlinskim tekočim gnojilom, rastlinsko prevrelko.

Zrasle sadike bomo presajali v avgustu, sadili jih bomo na razdaljo 30 x 25 cm. Bolj kot bodo rastline endivije na gosto rasle bolj bodo na sredini svetlorumene barve, kot je najbolj priljubljeno. Da dosežemo še bolj zlatorumeno barvo notranjosti glave jih lahko  povežemo. Vežemo samo v suhem vremenu in tik pred porabo, sicer nam lahko zgnijejo.

Prvi pridelke pobiramo od septembra naprej pa vse do zime, nekatere sorte prenesejo tudi do -5oC. Na prostem jih pustimo tako dolgo kot je le mogoče. Pred mrazom jih zaščitimo s plastično folijo. Tudi, ko nastopi zima in je ne moremo več pustiti zunaj, jo skupaj s koreninami nesemo v hladnejši prostor ter jo zakopljemo v vlažen pesek. Tako si podaljšamo čas, ko lahko uživamo svežo, doma pridelano zelenjavo. Spravilo opravimo samo v suhem vremenu.

Radič je zelenjadnica, ki jo lahko gojimo skozi celo leto. Večinoma pa ga pridelujemo za jesensko zimski čas. Je prezimno trdna solatnica, zato ga imamo lahko ponovno na voljo zgodaj spomladi. Radič je glede pridelovanja nezahteven, ugaja pa mu zmerno podnebje. Uspeva tako na lažjih kot težjih tleh, saj ima globok koreninski sistem. Sejemo ga na sončne in tople lege. Daljše obdobje s temperaturami nad 30oC pa ga zaustavi v rasti.

Pred setvijo zemljo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Sejemo ga v juniju, vzgojene sadike presajamo v juliju, tako nam bo na voljo v jeseni pa vse do pozne zime. Pri izbiri sorte bodimo pozorni na to kakšne lastnosti ima posamezna sorta kot tudi na prezimne in neprezimne sorte. Tako je na primer Tržaški solatnik prezimno trdna sorta radiča, zato ga lahko v jeseni zagrnemo in malo zasujemo s plastjo zemlje, tako nam bo spomladi na voljo za še eno rezanje. V nasprotju z njim je Goriški solatnik neprezimni. Radič Averto tvori okrogle glavice z vinsko rdečimi listi. Prezimi na prostem. Radič Palla rosa je zgodnja sorta radiča in je občutljiv za mraz ob prezgodnji setvi hitro uide v cvet. Sort radiča je veliko, pred nakupom se moramo odločiti  kakšno sorto radiča potrebujemo, glede na naše želje in pričakovanja.

Avokado – eden najbolj zdravih sadežev

Avokado velja za enega najbolj zdravih sadežev na zemlji, saj v večjih količinah vsebuje kar 25 esencialnih hranil, med drugim vitamine A, B, C, E in K ter baker, železo, fosfor, magnezij in kalij. Poleg tega je avokado bogat še s prehranskimi vlakninami, beljakovinami in drugimi fitokemikalijami, kot so beta-sitosteroli, glutation in lutein, ki nas lahko varujejo pred različnimi boleznimi. Avokado odlikuje tudi veliko zdravih mononenasičenih maščob.

Zakaj je avokado tako koristen za zdravje:

Avokado vam pomaga ohranjati zdravje srca in ožilja.
Avokado vsebuje vitamin B6 in folno kislino, ki pomagata uravnavati raven homocisteina. Povišana vrednost homocisteina je namreč povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Avokado prav tako vsebuje vitamin E ter mononenasičene maščobe, ki pomagajo ohranjati vaše srce zdravo.

Znižuje raven holesterola.
Avokado je bogat z beta-sitosterolom, ki pomaga zniževati raven holesterola v krvi. Bolniki z rahlo povišanim holesterolom, ki so avokado redno uživali ves teden, so celokupni holesterol znižali za 17 %, raven LDL holesterola in trigliceridov za 22 %, HDL holesterol pa so povišali za 11 %.

Nadzoruje krvni tlak.
Avokado vsebuje veliko kalija, zaradi česar pomaga uravnavati krvi tlak.

Odlikujejo ga številne protivnetne lastnosti.
Polifenoli in flavonoidi imajo protivnetne lastnosti, zato lahko z rednim uživanjem avokada zmanjšamo vnetja v telesu in tveganje za nastanek različnih degenerativnih bolezni.

Avokado skrbi za zdravje oči.
Avokado vsebuje veliko karotenoida luteina, ki skrbi za zdravje oči.

Pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi.
Mononenasičene maščobe v avokadu pomagajo uravnavati raven krvnega sladkorja. Avokado vsebuje še v vodi topne vlaknine, ki pomagajo, da je raven sladkorja v krvi enakomerna.

Zmanjšuje tveganje za pojav srčnega infarkta.
Visok delež folatov v avokadu pomaga zmanjševati tveganje za pojav srčnega infarkta.

Znižuje tveganje za nastanek raka.
Številne študije dokazujejo, da lahko uživanje avokada zavira razrast raka na prostati. Oleinska kislina pa je tista, ki pomaga preprečevati raka na dojkah.

Pomaga v boju proti prostim radikalom.
Avokado vsebuje glutation, močan antioksidant, ki pomaga v boju proti prostim radikalom v telesu.

Z uživanjem avokada boste ostali mladi dlje.
Avokado je bogat z antioksidanti, zato lahko zavira določene procese staranja. Glutation v avokadu skrbi za močan imunski sistem ter zdravje živčnega sistema.

Avokado je odlično živilo za nego kože.
Olje iz avokada hrani kožo in ji daje sijaj. To olje je prav tako zelo učinkovito pri luskavici.

Da pa ne bomo le govorili o vseh pozitivnih lastnostih avokada, pa si zdaj iz tega super sadeža pripravimo še odlično, predvsem pa zdravo slaščico, ki bo zagotovo navdušila še tako zahtevne gurmane.

Presna veganska čokoladna torta

Za pripravo te odlične presne torte potrebujete le dober blender. Njen nadev vsebuje kombinacijo datljev in avokada, živil, ki sta nadvse bogata s številnimi hranili. In kar je najboljše: To torto si lahko privoščite brez kančka slabe vesti!

Sestavine:

Osnova

• 1/2 skodelice mandljev (čez noč jih namočite)
• 1/2 skodelice pekan orehov
• 6 datljev
• vaniljeva esenca
• ščep soli

Nadev

• 2 avokada
• 13–15 medjool datljev
• 1 skodelica presnega kakava v prahu
• 2/3 skodelice ekstra deviškega kokosovega olja
• 1/2 skodelice javorjevega sirupa ali surovega medu
• 1 jušno žlico limoninega soka
• ščep soli
• 2 jušni žlici kokosovega masla

Priprava:

1. Vse sestavine za pripravo osnove zmešajte v blenderju. Mešajte toliko časa, dokler ne dobite gladke mase. Če želite, da bo podlaga nekoliko bolj hrustljava, mešajte nekoliko krajši čas.
2. Osnovo enakomerno razporedite po okroglem pekaču.
3. Ko je baza za torto pripravljena, v mešalniku zmešajte vse sestavine, ki jim na koncu dodajte še stopljeno kokosovo olje (ker je olje na sobni temperaturi v trdnem stanju, vam predlagamo, da ga počasi segrevate in tako raztopite). Morali bi dobiti gosto, moussu podobno, maso.
4. Nadev prelijte čez osnovo, torto pa nato čez noč postavite v hladilnik. Torto lahko po želji posujete še z zdrobljenimi kakavovimi zrni, granolo ali katero drugo dekoracijo.

Preberite si tudi, kako lahko sami naredite avokadovo olje.

Super trikovi za čišćenje odjeće i obuće

Ovo su brzi i efikasni trikovi za neke od najčešćih problema kada je održavanje odjeće i obuće u pitanju.

Ako imate masnu fleku na odjeći, pospite na nju puder za bebe i ostavite da odstoji u toku noći, a sjutradan operite sapunom za fleke.

2) SODA BIKARBONA ZA PRANJE PATIKA

Perite patike sodom bikarbonom, praškom za veš i četkicom za zube kako biste skinuli svu prljavštinu.

3) PEGLANJE

Sačekajte da prođe pet minuta prije nego što obučete odjeću koju ste upravo ispeglali.

4) ZAMRZIVAČ SPAS ZA TIJESNE CIPELE

Raširite tijesne cipele tako što ćete staviti kese vode u njih i ostaviti ih u zamrzivaču preko noći.

5) SIRĆE ZA OČUVANJE BOJE

Ako ne želite da vam crne farmerice izblijede u toku pranja, sipajte destilovano sirće prilikom posljednjeg ciklusa pranja u mašini.

6) ČIŠĆENJE KOŽE

Koristite kombinaciju vode i sirćeta kako biste uklonili fleke od vode sa kože.

7) VINOM PROTIV FLEKA OD VINA

Ako se isflekate crnim vinom, upotrijebite bijelo vino da uklonite fleku.

8) SOK OD LIMUNA SKIDA FLEKE OD ZNOJA

Poprskajte košulje i majice koje imaju fleku od znoja sokom od limuna prije nego što ih operete.

Kako lako očistiti fleke na tepihu. Domaće sredstvo za čišćenje tepiha

Pravimo sredstvo za čišćenje tepiha same.

Ovo sredstvo za čišćenje tepiha jeftinije je od kupovnih, apsolutno bezopasno, bez previše hemije, a glavno  je – veoma efikasno. I što je najbitnije – ono će zaista očistiti vaš tepih.

Biće potreban prazan raspršivač, u koji ćemo dodati:

• 1 kašiku sode bikarbone
• 1/3 čaše sirćeta (oko 70 ml)
• vruću vodu oko (300 ml)
• 1 kašiku deterdzenta za veš

Naspršćite na fleke i čistite. Čisti se veoma lako!

Shranjevanje gob za kulinarične okuse čez vse leto

Gobe z vidika hranljive vrednosti niso zelo bogate. Imajo malo kalorij in običajno le nekaj več beljakovin kot zelenjava. V nekaterih vrstah so tudi vitamin in tudi nekaj kalija. Nekatere vrste vsebujejo vitamin B12 in zato veljajo za zdravilne, a je teh bolj malo. Ena izmed njih je šitake. Poleg tega so gobe zelo težko prebavljive, zato niso primerne za otroke in ljudi z želodčnimi težavami. Zaradi tega tudi ni priporočljivo, da jih jemo v večjih količinah.

So pa gobe zelo okusne in zato jih imamo ljudje radi, zanje smo pripravljeni zgodaj vstajati in jih več ur in več dni zapovrstjo iskati po rastiščih. Njihova slabost je, da rastejo le ob določenem letnem času ob določenih vremenskih pogojih. In če je leto namenjeno gobam, je teh veliko in lahko si jih shranimo tudi za kasnejše tedne in mesece.

Sušenje gob je enostavno

Za sušenje so najprimernejše gobe, ki imajo gosto meso, kot denimo jurčki. Pred sušenjem gobe dobro očistite, nato jih narežite na tri milimetre debele rezine. Položimo jih na papirnate brisačke ali prt in jih pustimo v zračnem prostoru. Priporočljivo je pogosto obračanje, vsaj enkrat na dan. Manjše in lažje gobe, kot so na primer lisičke in trobente, lahko nanizate na nitko, ki jo obesite v topel in dobro prezračen proctor. Lahko jih sušite tudi s sušilno napravo. Ko bodo gobe suhe, bodo postale trde. Tedaj jih shranite v steklene kozarce, ki jih dobro in nepredušno zaprite. Papirnate vrečke za shranjevanje suhih gob niso preimerne, saj se v njih izgubi aroma. Dobro posušene gobe lahko zmeljete in tako naredite prah. Prah boste za okus lahko dodajali k omakam in juham. Po želji boste lahko prah predhodno namočili v vodi.

Zamrznjene gobe so kot sveže

Zamrzovanje gob je enostavno, poleg tega pa bodo zamrznjene gobe obdržale dobro aromo. Ko jih zamrznemo, pa jih je najbolje uporabiti v roku treh mesecev, čeprav se od vrste do vrste razlikujejo. Jurčki so v skrinji lahko tudi eno leto, ježki pa postanejo že po par mesecih grenki in zdrizasti. Prav zaradi tega je najbolje, če shranjujete vsako vrsto posebej.

Ko gobe očistimo jih blanširamo ali pustimo surove. Nekatere vrste, kot so jurčki, so lahko surovi, štorovke pa moramo pred zamrzovanjem v kropu prekuhavati vsaj pet minut. Gobe, ki smo jih prekuhali le odcedimo, ohladimo in damo v vrečke. Surove gobe prav tako shranimo v vrečkah, pazimo le, da niso preveč mokre. Najbolje je, če v eno vrečko damo toliko gob, kolikor jih bomo uporabili za en obrok. Zamrznete lahko tudi že pripravljene jedi, kot so denimo panirane marele. Marele dobro očistimo in jih spaniramo. Nato jih položimo na pladenj in zmrznemo. Ko zamrznejo, jih damo v vrečke.

Ko boste pri kuhanju uporabljali zamrznjene gobe, jih še zamrznjene ocvrite ali specite. Pred uporabo jih ne odmrzujemo. Odtalimo jih le tedaj, ko jih dodajamo mesu. Odtaljenih gob pa ne smete ponovno zamrzniti, saj se bodo v tem primeru najverjetneje pokvarile.

Vlaganje v kis

Vlaganje gob vam bo vzelo malce več časa, zato vložite le tiste gobe, ki so vam zares všeč. Za kilogram gob boste potrebovali štiri decilitre kisa za vlaganje, malce rožmarina, lovorov list, nekaj zrn popra, nekaj manjših čebulic, strok česna in sol. Na koncu boste rabili še malce olja. Pogojno užitne gobe najprej kuhamo v vreli vodi pet minut. Gobe precedimo. Kisu dodamo osem decilitrov vode, v tekočino stresemo začimbe in zavremo. Ko tekočina zavre, kuhamo še petnajst minut in dodamo gobe. Vse skupaj kuhamo okoli osem minut, nato jih damo v čiste pasterizirane kozarce. Kozarce nato tesno zaprite in ohladite. Kasneje jih hranite v temnem prostoru.

Evo šta će Vam se dogoditi ako jedete banane sa tamnim tačkicama

Istraživanje su sproveli japanski naučnici koji su došli do zaključka da je banana s crnim tačkicama osam puta zdravija od zelenih banana ili drugog voća

Potpuno zrela banana proizvodi supstancu TNF (Tumor Necrosis Factor) koja ima sposobnost borbe protiv ćelija koje se ponašaju neuobičajeno, odnosno ćelija tumora.

Istraživanje su sproveli japanski naučnici koji su došli do zaključka da je banana s crnim tačkicama osam puta zdravija od zelenih banana ili drugog voća, piše Amazing stories around the world. U poređenju s grožđem, jabukama, lubenicama, ananasom i kruškama, banane su sadržavale najviše antikancerogenih stvari. Kako banana zri, razvija tamne tačkice po sebi, prenosi dnevnik.hr.

Što više tačkica ima, više je obogaćenih ćelija koje razvijaju imunitet. U tom stepenu sazrevanja, banana je i najbolja za varenje jer se šećer iz banane tada najlakše apsorbuje, za razliku od manje zrelih.

Kaj sejemo in sadimo v avgustu

Obilje v vrtu je prav gotovo naizrazitejše v mesecu avgustu. Vsega je dovolj! Vendar dober vrtnar misli naprej, na jesenske in zimske dni, ko bo zelenjave vedno manj na razpolago. Kaj vse moramo posejati in posaditi v tem mesecu, da bo tudi v jeseni in pozimi na naših krožnikih zelenjava, ki smo jo pridelali sami?

V prvi polovici meseca imate še čas za setev kitajskega kapusa. Sejte ga bolj na redko. Pridelek boste pobirali oktobra in novembra.

Posejte mesečno rekvico, v prvi polovici meseca pa poletno belo redkev. Zdaj je pravi čas tudi za repo in črno redkev. Lahko ju sejete v mešanem posevku. Sejte na redko in kasneje obvezno redčite na 20 cm. Pobirali ju boste v oktobru in novembru.

V prvi polovici avgusta posejte radič sorte ‘Tržaški solatnik’. Odličen je za rezanje. Režete ga lahko vse do meseca novembra, zaščitenega še dlje, rastline pa tudi prezimijo in spomladi znova odženejo. Še vedno je čas za setev radiča sorte ‘Grumolo verde’. Sejete ga na redko, da bo oblikoval lepe glavice. Odporen je na jesenske in zimske pozebe. Pobirali ga boste lahko od oktobra pa vse do maja.

Čas je tudi za presajanje radiča, ki ste ga sejali v juniju in juliju. Presajene rastlinice pridno zalivajte, še posebej, če bo še naprej sušno in vroče, saj s tem preprečite uhajanje v cvet.
Prezimne sorte radiča, kot sta sorti ‘Verona’ s temno rdečimi glavicami in ‘Luisa de variegata’ s pisanimi rdeče rumenimi glavicami, so odporne na pozebe. ‘Verono’ lahko še v tem letu nakajkrat porežete. Zimo bodo rastline preživele na gredah v fazi rozete in čim se malo otopli znova odgnale.

Posadite sadike jesenske endivije, sorte ‘Eskariol zelena’, ki ste jo sejali julija. Pred presajanjem jo enkrat porežite. Prenese tudi nižje temperature, tako da jo boste nezaščiteno pobirali lahko vse do novembra. Zaščiteno s tuneli in koprenami pa si sezono pobiranja podaljšate vse do zime.

Še zmeraj je čas za setev letne solate. Sorta ‘Ljubljanska ledenka’ je odlična za jesensko pridelavo. Pobirali jo boste vse do oktobra. Berivko lahko sejete preko celega leta, tako da tudi avgusta, če imate prostor, posejte kakšno vrstico ali dve za rezanje mladih nežnih listov.
Ponovno lahko sejete sorte solat za obiranje. Sorte za obiranje so ‘White Salad Bowl’, ‘Red Salad Bowl’ in ‘Hardy’. Presadite jih septembra, oktobra pa jim že lahko obtrgujete zunanje liste.
Še ena prekrasna sorta solate se lahko ponovno seje v mesecu avgustu. To je krhkolistna sorta ‘Catalogna’, ki oblikuje velike rozetaste glave. Ker je polži ne marajo, je odlična za jesensko pridelavo, ko so razmere bolj vlažne (kot tudi za spomladansko). Presadite jo septembra, režete pa od oktobra do novembra.

V drugi polovici avgusta posejte zimsko solato. Kar čim več je dajte, saj je boste spomladi, ko zelenjave ni na pretek in ko so tudi cene dokaj visoke, še kako veseli. Na voljo so tako mehkolistne (‘Nansen’) kot krhkolistne (‘Pariška’) sorte. V oktobru jo lahko presadite po celem vrtu. Prezimila bo v fazi rozete in v aprilu bo že za v skledo. Lahko jo zaščitite s tuneli in vrtnarskimi koprenami.

Nastopil je čas za setev motovilca. Izberite slovenski avtohtoni sorti ‘Ljubljanski’ in ‘Žlicar’. Tega, ki ga sejete že v začetku avgusta, boste pobirali še to jesen. Kasnejše setve pa so za spomladansko bero.

Še vedno lahko sejete špinačo, krešo in rukolo.

Posadite sadike zimskega pora, ki ste ga sejali junija in julija. Pridelek boste pobirali od novembra naprej preko cele zime, saj so sorte zimskega pora, kot sta naprimer ‘Hannibal’ in ‘Blaugrϋner winter’, odporne na zmrzal.
Drobnjaku podobno trajno čebulo, ki jo režete preko celega leta, sejete spomladi in še enkrat avgusta. Septembra in oktobra jo presadite in to kar v šopih po 5 rastlinic skupaj. Še ena zanimiva čebula se lahko seje ponovno v avgustu. To je zimski luk ali mlada čebula. Neizrazito oblikovane čebulice in sočni okusni listi so odlična zgodnja zelenjava, saj rastline prezimijo na prostem.

Do konca avgusta lahko sejete kolerabico. Raste zelo hitro in če jo sejemo vsaka dva tedna, jo bomo vse do zmrzali imeli vedno na razpolago. Korenček, ki ga boste posejali avgusta, vam bo na voljo od novembra in preko cele zime do marca. Prav ste prebrali, korenček lahko prezimite kar na gredi, saj mu zemlja nudi dobro izolacijo in ga ohranja svežega.

Presadite in redčite sladki komarček.

Posejte kitajsko listno zelenjavo. To je mešanica semen petih vrst listne zelenjave: Mizuna, Pak Choi, Red Giant, Tatsoi in Grϋn im Schnee. Dobro prenaša mraz, zato je odlična za jesenske setve. Lahko režete mlade liste ali pa mesec po setvi presajate, da rastline razvijejo večje rozete. Pobirate preko cele zime.

Pri setvi in sajenju ne pozabite upoštevati kolobarja in mešanih posevkov. Ker se v sprotnem kombiniranju in razmišljanju lahko zelo hitro izgubite, je najbolje, da tak načrt za naslednja leta naredite enkrat v miru preko zime ali pa ga naročite pri strokovnjakih.