IDEJE ZA HITRA KOSILA

IDEJE ZA HITRA KOSILA:
_______________________

Hitra verzija špagetov carbonara

na olivnem olju prepraži koščke pršuta (se kupijo vakumsko pakirani),
ta čas skuhaš špagete – barilla 3 minute – kuhane vržeš na pršut in čez poliješ z ražvrkljanimi jajci, katere si solila in popoprala. Premešaš in kosilo je tu. Zraven pa rdeča pesa.
_______________________

hambi z jajčko

kupiš lepinje, prerežeš, popečeš v hitrem pekaču, spodnji del namažeš z ajvarjem, obložiš s kumaricami, povrhu daš pečeno jajce na oko, pokriješ z gornjim delom lepinje. hitro in super dobro.
_______________________

1.zelenjavna juha(argo kocka , malo zelenjave različne, sol in poper, kuhaš10 min. ,zgostiš z prežganjem, in ponudiš z kislo smetano)

2. špinača, pire in hrenovke

3.piščančja prsa zrežii v zrezka in začini ter na hitro popeci na olju+pomfri in solata

4.ocvrti lignji in priloga.
_______________________

Pri nas najbolj zažgejo koščki popečenega mesa (svinjski, puranji), dodane gobe (iz skrinje), vse skupaj podušeno. Nato dodam belo vino, žlico gorčice, sladko ter kislo smetano. Poleg pa široke rezance ali kruh in solato.
_______________________

-špageti s paradižnikovo omako

-juha z gresom in korenčkom, popečeni piščančji fileji(zrezki), pire in grah

-zelenjavna mineštra(zmrznjena zelenjava), kupljeni slivovi knedli

-špageti karbonara……

_______________________

– Špageti s paradižnikovo omako, zraven pa dodam še tuno iz konzerve

– špageti carbonara (poprazim koscke slanine, čez polijem sladko smetano in malo prevrem)

– fusili s slanino in bučkami, lahko pa slanino izpustis (popražim na kocke narezane bučke, dodam na kocke narezano slanino, še malo pražim, zalijem s smetano – eni dajo kislo, jaz dam sladko)

– tortelini s sirovo omako (v loncek na majhnem ognju zlijes sladko smetano, noter narezes gorgonzolo ali pa topljeni sircek in se kak drug sir, ce ga ravno imas in kuhas, dokler se sir ne stopi)

– piščančja bederca brez kosti in kože (ali puranji ali kak drug zrezek) spečeš v ponvi, skuhaš rezance in jih popečeš v ponvi, v kateri si spekla bederca (če imaš kaj gobic – jaz jih imam ponavadi narezane v skrinji-, dodaš še to)

– popečem koščke piščančjega fileja (lahko pa je tudi puranji zrezek) in dam ven iz ponve; dodam še malo olja (po receptu je maslo), čisto malo popražim čebulo, tako da še hrska, zalijem z belim vinom, malo pokuham in dodam sladko smetano in počakam, da zavre (še popram in solim) Zraven pa vedno ogrooooomno skledo solate.

– naredim pa tudi zelenjavno kremno juho (hčerka namreč obožuje juhe) tako, da dam kuhat na koščke narezano zelenjavo in krompir, kuham, dokler se zelenjava ne skuha in s paličnim zmiksam. Notri damo potem zlate kroglice ali zakuham rezance – taka juha je gotova zelo hitro, če imaš npr. bučke, ki se hitro skuhajo.

– vodni žličniki in zelena solata, lahko še hrenovka
– naravno popečeni zrezki, široki rezanci, solata
– kruhove šnite, kompot
– gobja juha iz vrečke (dodaš malo smetane) in palačinke.
_______________________

Najhitrjr naredim kvalitetno in hitro kosilo takole:

V ekonom dam na hladno olje dva zrezka( zacinjena),dva stroka cesna, zraven dva ( ali vec) na polovici razrezana krompirja, na rezine narezane pol cebule, potresem z majaronom, pokrijem in 10 do 15 minut dusim. Odprem in se malo odprto rahlo povrem. Na krozniku je dober zrezek, krompir in omakca. To je v knjigi opisano kot majaronovo meso.Zraven razna solata. Kdor noce krompirja, lahko nadomesti s sladkim janezem ali brokolijem. Zlica smetane se obogati omako in zlica vina v zacetku prida k aromi.
_______________________

“brzinsko”…. imela sem ze specene palacinke, naredila sem nadev iz spinace,kisle smetane,malo rukole,zacimb ../ in jih spekla v pecici. zraven pa je bila skleda rdecega radica z zeljem in krompirjem.
_______________________

Iz zamrzovalnika ze blansiran mlad grah, ki je bil dodelan zelo hitro.
Medtem se je na pari kuhal na kose narezan sladki janez, v vodi pa dve jajcki. Sladki janez se al dente sem ohladila, v posodo narezala sop rukole, dodala sladki janez, jajcki,malo posolila, popoprala in zabelila z balz. kisom in bucnim oljem, v katerem se ja nekaj casa namakala domaca srbska fetka. Seveda sem dodala se malo nadrobljene fetke.( Ce bi imela se mlad fizol, bi pasal zraven.)To je bilo zame kosilo. Moz je dobil se piscancji zrezek na zaru in grah.
S cim naj bi solato jedli? Seveda z dobrim crnim kruhom.
_______________________

Nona in mama sta pozimi radi cvrli slane fritelle. Vsem so bile zelo vsec. Umesamo ne pretrdo kvaseno testo, ga pustimo vzhajati, nato pregnetemo, razdelimo na hlebcke in se malo pustimo vzhajati. Z dlanmi oblikujemo kot majhne pljacke in ocvremo na vrocem olju. To premazemo s sardelno pasto ali zdrobljenim slanim filetom in popopramo; prepognemo na pol. Je dovolj pikantno, bolj za moski svet ob pijaci. Ko je zavijala burja, so nas kaliroje pogrele.Mislim, da bi enako lahko naredila z nepresladkim testom ( se malo limonine lupinice in ruma), ki ga potem posujes s sladkorjem.Nimas kaj zgresiti.
_______________________

– kuskus z zelenjavo (na čebulici prepražiš zelenjavo)
– polenta zapečena s sirom + prepražena zelenjavo
– ajdova kaša z gobami
– pašta na 1001 način (s tuno, z bučkami, s pestom, …)
– zelenjavna juha (skuham in zmrznem)
– gobe z jajčki
– sataraš
_______________________

IDEJE ZA KOSILO ………………………..

1. jetrca v omaki, pire krompir in solata
2. Zelenjavna rižota in solata
3. rižev narastek in kompot
4. kislo repo in ajdove žgance
5. gosto zelenjavno juho, zreven pa spekla sojine zrezke, pa naredila dve vrsti sol
6. Segedin golaž s pire krompirjem
7. Rižota z bučkami, porom in piščancem
8. Solata s tuno, fižolom, česnom in parmezanom
9. Brancin v soli, kuhan krompir in sveža špinača
10. Zelena solata, zelena paprika, paradižnik, popečen kruhek s česnom,
11. na kockice narezan popečen piščanec
12. Jota s klobaso
13. Hlebčki iz faširanega mesa, tenstan krompir, solata
14. Svinjsko meso, prepraženo z papriko, porom, čebulo in drugo zelenjavo
15. Rižota s špargeljni in gamberami
16. Puranji zrezki s sirovo omako in pire krompir
17. Gosta zelenjavna juha s piščančjim mesom
18. Rezine govedine položene na rukolo, poterseno z parmezanom
19. Žrebičkov biftek z zelenjavno prilogo (por in bučke prepražene na olju in česnu)
20. zelenjavna juha, skutne palačinke in čaj.
21. ričet, svinjski vrat in krompirjeva solata.
22. makaronovo meso in zelena solata.
23. pizza
24. včeraj pečene ribe, pire krompir ,sladko rdeče zelje in solata
25. kuhana krača in prežen krompir in solata
26. pečenka, pečen krompir, kuhana zelenjava in solata
27. sobota široki rezanci s piščancem, in vso zelenjavo ki jo najdem doma in seveda solata
28. špinača, pire iz vrečke, jajček na oko,
29. zelenjavna rižota, solata,
30. pečene hrenovke, grška solata,
31. špageti z bučkami,
32. špageti z morskimi sadeži,
33. pečen krompir, zelenjavna priloga,
34. koruzna juha, navihančki,
35. čebulna juha, popečeni česnovi kruhki,
36. pečene ribe, slan krompir,
37. nabodalca, pečen krompir.
38. blitva, krompir v kosih in riba.
39. fižolova juha in klobasa.
40. brstični ohrovt na maslu in belo meso – piščanec.
41. polnjeni kalamari in brokoli (ne vem na kakšen način)
42. piščanec s kokosom in riž.
43. Solate različne – od pese do kitajskega zelja.
44. piščančji file, bučke in paradižnik, prepražene s česnom in peteršiljem
45. polnozrnate testenine z brokolijem in porom
46. bučke, polnjene z zelenjavo, pečene v pečici, z malo nemastnega sira
47. piščančji file z cvetačnim pirejem
48. zelenjavni ražnjiči (bučke, čebula, paprika, melancani…) ali v kombinaciji z mesom
49. zelenjavna rižota z neprečiščenim rižem
50. solate
51. zelenavne juhe
52. piščanec v voku z zelenjavo in sojino omako
53. dušen piščanec s papriko
54. polnozrnate testenine z zeljem
55. krompir pečen v pečici
56. špinača s česnom in riba, pečena v pečici
57. zraven vsega pa vedno skleda solate, magar samo s kančkom olivnega olja in limoninim sokom
58 Popečene bučke narezane na lističe, vmes pa feta sir da dobiš zelenjavno lazanjico, avokado na kockice narezan s tuno- dodaš malo kisa in soli, rukola-nanjo naložiš par ostružkov parmezana in pokapaš z olivnim oljem, paradižnik z mocarelo in baziliko: ta točka (9) je mišljena kot več različnih jedi na enem krožniku, vendar mora biti vsake jedi zares malo. Iz polnozrnatega kruha izreži z modelčki kruhke in jih tudi malo pokapaj z olivnim oljem…
59.solata, francoski krompir, juha
60.jaz – sadje, mož – rižoto z zelenjavo in gobicami, solata
61.puranove kocke z začimbami, kuhan peteršiljev krompir, endivijo v solati in kakšno juho
62.svinjski zrezki popečeni z zelenjavo in sirom v pečici
63. recimo, da se jim reče mesne kocke – mleto meso (ostanki), zmešano z jajcem, sirom, popečeno čebulo, začimbami – naloženo v pekač, na vrhu koščki pelatov in sir, prelito z bešamelom – vse to bo naš bolnik dal v pečico
64. pražen krompir, dušeno rdeče zelje
65. brancin s koromačem v pečici, velika skleda mešane solate
66. sojin golaž, popečena polenta, solata
67. gobova juha, palačinke s skuto
68. zelenjavna juha, tortelini s špinačo in sirom (seveda kupljeni)-preliti samo z maslom in potreseni s sirom, solata
69.juha iz vrečke, goveji zrezki v omaki, polenta z brokolijem
70. Riz, kuhana zelenjava, pariski zrezek, solata (Radic motovilec, zelena, koruza, fizol), kompot
71. goveja juha * krompirjeva musaka * solata
72. brokolijeva juha * pečen piščanec v pečici, položen na mešanico stročnic * zdrobovi cmočki (za otroke) * solata
73. Ribja juha s spinacno kasico,moli na”lesso”,krompir z blitvo po dalmatinsko,
pecena nadevana jabolka
74. porova juha, sirove palačinke, jabolčna čežana ali kompot.
75. boranija, vodni vrabčki, zelena solata… sladica
76. Zelenjavna juhica, peresniki v omakci z rakci (se lepo rima, not pa je so še pelati, pa grška feta), zeleno solato s koruzo, muffins za sladico
77. kotlet na žaru , pečen krompir z začimbami, solata (fižol, koruza).
78. sarme (iz zamrzovalnika) in kruh
79. juha(iz vrečke), pečene piščančje krače z marinado po ptujsko ter pomfri pečen v pečici ter zelena solata
80.pizza
81. danes krompirjeva juha s hrenovkami, veeelika masana solata, rizev narastek
82. francoski zrezki ,zelje v omaki,pire,solata
83. piščančji zrezki v smetanovi omaki s sirom, riž s cvetačo, zelena solata z jajcem;
84. ražniče in “rdečo pašto”…tako jaz namreč rečem pašti s paradižnikovo omako
85. Grahova juha s krompirjem, mesne kocke, ocvrt krompir, zelena solata, sladica od včeraj.
86. Goveji zrezki v omaki z grahom, cmoki iz paljenega testa, zelena solata z jajcem in snežene kepe v vanilijevem pudingu
87. Juha z rezanci,domaca krvavica s kislim zeljem in pitulicami samo s skutinim nadevom (namesto prazenega krompirja)
88. marinirane piščančje krače z limono, zlato zapečene v pečici, zraven popečen krompir s peteršiljem, zelena in vložena solata, goveja juha s cmoki in školjkicami, za sladico pa domače napolitanke
89. porova juha * ocvrti kaneloni s palačinko * pire * solata
90. lečina juha * piščančji file * riž * popečena zelenjava z gobami * solata
91. juha z zdrobovimi žličniki, pečen piščančji hrbet, dušeno rdeče zelje in pire kromp
92. korenčkova juha (recept iz Kulinarika.net) in široki rezanci z mletim mesom, bučkami in paradižnikom.
93. kaula (fižol, koleraba in korenje) in palačinke
94. Tavče na gravče (fižol s pločevinke, že poleti prepražena čebula, paprika, paradižnik, česen in peteršilj – vse zmešano ter popečeno pečic
95. puranje zrezke v sirovi omaki, skutine cmoke in motovilec
96. dimljenega lososa v smetanovi omaki in motovilec
97. pražena mlada goveja jetrca s čebulo, veliko skledo zelene solate s fižolom
98. puranji zrezki (z bedrc) namazani z dijonsko gorčico, popečeni v ponvi, nato zaliti z belim vinom in na koncu s kislo smetano, krompir, kuhan na sopari, solata
99. jetrca v omaki, pire krompir, zelena solata
100. goveja juha, pitulice nadevane z mletim mesom in šampinjoni, zelena solata
101. juha, golaž iz mletega mesa in zelenjave ter testenine, solata iz kitajkega zelja
102. fižolova juha z rižem in zreven makaroni z prepraženimi drobtinicami. Na koncu pa še motovilec z jajčkom
103. lazanja in solata
104. zelenjavno juho, rižoto s piščancem in peso
105. krompirjeve blazinice s skuto in paradižnikovo omako s tuno
106. piščančji paprikaš in za prilogo riž, popečeni jajčevci v solati in zelena solata za otroke. Za sladico tortica z jagodami, vanilijevo kremo in jagodno smetano
107.goveja juha,skutin zavitek z zelenjavo,solata.
108.piscancja obara,krompirjevi zganci.
109.piščančji kroketi in zelena solata
110.Piščančji paprikaš, flancati.
111.Špageti s tunino in zelenjavo pa solatka zraven z mlado čebulo
112.sveza repa v omaki,popecena polenta,radic
113.slan rižev narastek z brokolijem, zeleno solato z jajcem in za sladico Panna Cotto z jagodnim prelivom
114. špageti s polivko iz puranje šunke, graha in paradižnika, mešana solata (zelena, kumare, paradižnik, koruza…
115. puranje zrezke v sirovi omaki, skutine cmoke in motovilec
116. paradižnikova juha z rižem, skutni štruklji in jabolčni kompot s svežim mangom
117. puranji zrezek v zelenjavni omaki in riž
118. zelenjavno juhico, pečenega piščanca, zdrobove krokete in zeleno solato z jajcem
119. Piščančji paprikaš, kruhovi cmoki
120. goveji golaž in vodni vrabčki, mešana solata (paradižnik, paprika, kumara, koruza) in za sladico sem morala ponoviti biskvitno rolado s smetano in mandarinami
121. zelenjavna omaka s koščki piščančjega fileja, riž
122. špinačno juho z rižem in puding, ko ni bilo časa za kuho
123. domača pica s tuno ter rolada s kislo smetano in marmelado
124. goveja juha, goveji rezanci v zelenjavni omaki ter jasmin riž, solata, sladica- jogurtovo pecivo s čokolado
125. pire krompir in smetanova-šampijonova omaka
126. juho, pečena piščančja bedra, pečen krompir, rdečo peso in tortico;
127. Kuhani skutini struklji z belusi in belusevo prilogo,v zar posodi pecen zrezek,radic s paradiznikom
128. Smo pa včeraj izkoristili še zadnji lep večer – na vrtu smo si s prijatelji priredili “pastirsko” večerjo – vsak svojo palico in na njej “pasjo radost”, ki si jo je spekel vsak, kakor si želel. Otroci so imeli svoj ogenjček, ta veliki pa svojega. Super je bilo!
VEGETERIJANSKE IDEJE
129. Ocvrtki iz ovsenih kosmičev s solato.
130. Pečeni ali ocvrti krompirjevi kroketi polnjeni s sirom, zraven pa veliko zelene solate
131. Žitni polpeti, poljubna solata
132. Testenine z zelenjavno omako ali s smetanovo omako
133. Pečen krompir s kislo smetano, zraven pa veliko solate;
134. Polnjeni paradižniki s skuto in zelišči, zapečeni v pečici
135. Testenine z jajčevci, paradižnikom in sirom in zelena solata
136. Ajdova kasa z jajci pa veliko /ze mlade?? / solate
137. Ker mi je v trgovini ravno prekrižal pot zavitek z bukovim ostrigarjem, sem ga doma popražila na olivnem olju, česnu in peteršilju z dodatkom bazilike, nato pa vanj zamešala široke rezance, vse to prelila s kislo smetano, na mizo postavila skledo solate in kosilo je bilo presenetljivo hitro narejeno
138. sem v Grčiji jedla polnjene paradižnike. Zelooo dobro.
Odrežem vrh paradižnika, notranjost izdolbem in shranim. Notranjost paradižnikov posolim, lahko tudi malo sladkam.
Na olivnem olju prepražim celo čebulo, dodam narezan izdolben paradižnik in pest riža. Solim, dodam veliko mete in kuham skoraj do mehkega. Na koncu dodam še precej peteršilja. S tem polnim paradižnike in pokrijem s pokrovčki.
Pečem v pečici na 175 stopinj toliko časa (vsaj dobrih 20 minut), da paradižnik na gornjem robu poči in postaja zapečen.
Zraven se poda črn kruh.
139. Ajdovo kašo z jurčki
140. Šampinjone na žaru z veliko česna in skleeeeeedoooo solate.
141. Testenine z ostrigarji so pa itak zakon.
142. Blitva po dalmatinsko in ribe
143. Enolončnica (Bobiči ali Istrska enolončnica, fižolova juham ričet……) + žganci
144. Kuhan olupljen na kose narezan krompir + stročji fižol, zabeljeno s praženo čebulo in kislo smetano
145. Juha iz ohrovta (ali zelja) s krompirjem, solata in pečen tofu
146. Polpeti (ovseni, sojini, zelenjavni….), kuhano zelenjavo s malo drobtinicami (koleraba, brokoli, korenje, koruza, grah – skuhaj, odlij vodo, daj malo prepraženih drobtin, premešaj)+ solata
147. Rižova solata, makaronova solata…..tunina solata, nariban korenje + malo fete sira (narejeno kot navadna solata ali s bučnim oljem)
148. Krompirjeva solata s svežo čebulo + pečene ribe ali polpeti
149. Kmečka omleta (najprej skuhaj raznorazno zelenjavo narezano na koščke(tudi krompir), na prepraženi čebuli prepraži ocejeno zelenjavo, popopraj in posoli po potrebi, v posodici razžvrkljaj 2 jajca(1 oseba-2 jajca, delaš pa za eno osebo na enkrat) in 1 žlico hladne vode (sol + poper), zlij na pomaščeno vročo ponev, ko je jajc na pol zakrknjen daj na polovico zelenjavo in prepokni drugo polovico jajca čez, da doviš omleto in pečeš še kakšno 3 minute, da se prepeče……..zraven paše tudi sir……namesto čebule za mesojede lahko slanino, šunko……prepražimo…..
150. Zelenjavna lasagnja
151. Pečene gobe s jajcem
152. Krompirjev golaž
153. krompirjevi svaljki, polivka iz mletega mesa s korenčkom in grahom, kokosova torta;
154. kremna špargljeva juha s kruhovimi kockami, sirovi štruklji in kompot iz breskev in jabolk.
155. Včeraj sem imela 9 gostov na kosilu za moj rojstni dan. Jedli smo pa takole:
– Šampanjec, grozdje, pitulice (čisto navadne, samo s skuto, ki pa so ful zažgale pri gostih)
– čevapčiči, pleskavice, hrenovke, ražnjiči, kajmak, grška solata, paradižnik z mozzarello
– jagodna sadna kupa (s sladoledom in sladko smetano)
Pa seveda vinček, pivo, sok, kavica,…
156. bučke na omako z vegetarijansko hrenovko
157. nekaj iz skute, najverjetneje pečene skutine palačinke
158. včeraj na sestrinem rojstnem dnevu : na plošči pečeni polnjeni lignji(njami), bučke, ostrigarji, šampinjoni ter meso za mesojedce, zraven pa pečen mladi krompirček ter različne solate. Na vrh pa višnjeva torta s smetano in oblita s čokolado.
159. jota s kosckom prekajenega mesa in skutine palacinke.
160. siroki rezanci z zelenjavno omako-por,jajcevci,cesen,petersilj-vse na hitro popeceno.
161. sobotni piknik: ribe na žaru, pitulice s porom, razne solate.
162. pečen piščanec, mlad pečen krompir, pečena paprika, radič, rdeča pesa, puding nad piškotom in hruško.
163. pašto s iščancem in mešano zelenjavo, na koncu bom popekla v pečici.
164. zelenjavna juha iz cvetače korenčka stročjega fizola in podobnih reči in na mojo zeljo danes tudi s svezimi spargeljni:) ter palačinke z domačo marmelado.
165. krompirjevo-tunine polpete:
600 g krompirja
1 žlica olja
150 g čebule
2 stroka česna
415 g tune (oz. lososa) iz pločevinke
2 žlički nastrgane limonine lupinice (to sem jaz izpustila)
2 žlici sesekljanega peteršilja
1 jajce
———————————————————————-
Olupljen krompir skuhaš, odcediš in pretlačiš. Čebulo prepražiš na žlici olja, dodaš česen, da zadiši.
Zmešaš čebulo s česnom, krompir, tuno, peteršilj in jajce.
Z rokami oblikuješ osem polpet in jih za 30 min. postaviš v hladilnik.
Polpete “spaniraš” (moka, jajce, drobtine) in ocvreš.
166. palačinke z marmelado in kompot iz domačih jabolk
167. pasulj s kranjsko klobaso in kruh.
168. skutine in tunine pitulice ter solata
169. rižota z bučkami in korenčkom ter nekaj koščki govejega mesa ter paradižnikova in kumarična solata.
170. makarone z omako iz mletega mesa in prelito s kislo smetano – njami, in zeleno solato.
171. kuhani zeleni šparglji, preliti z malo masla in limoninim sokom, na hitro popečeni goveji zrezki z malo kisle smetane, paradižnikova solata.
172. špinačna juha z rižem, čololadni muffini.
173. rižota z melancano, velika skleda mešane solate.
174. Polenta z zelenjavo in sirom popečeno v pečici in solata.
Polento s skuto z internetne strani Droge Portorož. Jaz dam v tole polento še kakšen nariban sir, pa mogoče še mozzarello, če jo ravno imam v hladilniku. Vse skupaj stresem v pekač, potresem s sirom in dam na hitro zapeči v pečico. Aja, enkrat sem gor na polento dala še rezine pršuta. Mmm, kako je bilo dobro.

POLENTA ZLATO POLJE s skuto, ZAČINKO MAESTRO in mlado sotirano zelenjavo
(za 4 osebe)
Sestavine:
Polenta za hitro pripravo Zlato polje ~25 dag
Skuta ~20 dag
Začinka Maestro ~1 žlica
Oljčno olje ~0,5 dl
Sotirana (na vroči maščobi hitro popražena) zelenjava: bučke ~1, paprika ~1, čebula ~1, por ~1, paradižnik ~1 ,oljčno olje ~0,5 dl, bazilika Maestro, peteršilj Maestro, sol Droga)
Priprava:
V vodo, ki smo jo odmerili po navodilu za pripravo polente in ji dodali oljčno olje, damo eno žlico Začinke, zdrobljeno skuto in ko zavre, zakuhamo Polento. Zmanjšamo temperaturo in mešamo še 2 minuti. Nato zlijemo polento v model in pustimo, da se strdi, medtem pa na oljčnem olju na hitro popražimo (sotiramo) narezano zelenjavo: čebulo, por in papriko. Posebej prepražimo bučke in jih skupaj z olupljenim in na kocke narezanim paradižikom dodamo preostali zelenjavi, vse skupaj še malo popražimo, solimo in potresemo z baziliko in peteršiljem. Polento razrežemo na rezine in jo skupaj s pripravljeno zelenjavo še toplo ponudimo.
175. kus kus, zraven pa navaden goveji golaž.
176. polenta s skuto in parmezanom, zraven zelena solata. Odlična jed, zadnje čase jo naredimo zelo velikokrat.
177. prazena jetrca, pire krompir, vasrspacli, zelena solata.
178. piščančja juha z grahom, krpicami in jetrnimi cmoki(pripravljeno vnaprej), pomfri v pečici, zelena solata in na hitro opečene perutničke v ponvi z začimbami in limono. Sladica: hitro pecivo z jogurtom in gozdnimi sadeži
179.ocvrta jajca, kruh, radič s fižolom
180. riž, zelenjavna omaka, zelena solata s koruzo
181. popečen zrezek, pečen koromač, sojini rezanci, smetanova omaka, zelena solata
182. grahova juha, palačinka-kaneloni s šunko in sirom, gobova omaka, pire krompir, zelena solata, marelična lahka torta
183. postrv in mesni polpeti v pečici, brokoli, riž, zelena solata, višnjev zavitek
184. juha, pravi testeninski kaneloni (pol mesni, pol zelenjavni), solata
185. hrenovke, kajmak in se nekaj podobnih sirčkov ,ajvar, zenf ,stoletni kruh in solata.. danes bolj tahitro kosilo:)
186. zdrobovi ocvrti češpljevi cmoki in sladka sadna omakca
187. matevž s kislim zeljem in krvavico
188. makaronovo meso, solata
189. Kisla repa s prekajenimi vrsicki,zraven ajdina kasa,zabeljena z na olivnem olju preprazeno cebulo. H temu se je prilegel se jabolcni zavitek z veliko cimeta.
190. rižota z nekaj koščki mesa in grahom ter kristalka s česnom
191. juha, pečena piščančja bedra, dušeno rdeče zelje in pire krompir
192. špageti s paradižnikom, tuno in popečenimi bučkami, zelena solata z jajcem in za sladico marinirane breskve (sladkor, limona) s smetano
193. fižolova juha (no, ne čisto fižolova, ker sem dodala še eno bučko in nasekljano papriko – ampak prevladuje okus po fižolu), testenine svedrčki z omakico iz bučk in česna
194. riz s smetanovo omako iz bučk piscanca cvetače in podobne zelenjave
195. sardoni ;blitva s krompirjem; orehova rulada s smetanovo jagodnim
nadevom.
196. Krapi; iz ajdove moke, polnjeni s kašo in skuto.
197. juha iz piščančjih kosti z zdrobovimi žličniki in krpicami, piščančji file s sirom in šunko, pomfri iz pečice, veliko zelene solate in makove kocke.
198. kosilo z zara.. piščančji fileji in svinjski kotleti, bučke s sirom in paradiznikom, zeleni sparglji oviti v slanino, pečen krompir, zelena solata
199. juha, puranja nabodala, kruh
200. makaroni v paradižnikovi omaki s sirom
201. goveja juha, kuhan mlad krompir, ocvrti svinjski zrezki(po dolgem času) ter zeljna solata, sladica – skutino pecivo z borovnicami
202. piščančji žur (fileji, pečeni v smetani v pečici; recept v bazi na kulinariki), pečen mlad krompirček, zelena solata, malinovi mafini
203. fižolova juha, krompirjeva musaka, zelena solata z redkvico, princeske
204. Piščančji fileji v smetanovi omaki, dušeni riž s korenčkom, zelena solata s koruzo in za sladico sirov in jabolčni zavitek.
205. beluševa kremna juha s krompirjem, sirove palačinke, breskova “bovla” z jabolčnim sokom
206. goveji golaž, krompirjevi svaljki, zelena solata z jaj
207. testenine s paradižniki, jajčevci in sirom, zeljnata solata s krompirjem, puding
208. dušeni piščanec s paradižnikom in kislo smetano, zdrobovi cmoki, zelena solata s koruzo, Panna Cotta z jagodnim prelivom
209. njoki z mesno omako, solata iz tune ,koruze ,sojinih kalčkov in zelene solate
210. sardele z rožmarinom v pečici, krompirjeva solata
211.omleta z beluši, zelena solata
212.rižota z morskimi sadeži, pečena paprika v solati
213. špargljeva kremna juha s kruhovimi kockami, marmeladni cmoki in breskova “bovla” z jabolčnim sokom.
214. testenine s piščančjimi jetrci, paradižnikom in bučkami, zeleno solato z jajcem in za sladico puding;
215. juha, piščančji fileji popečeni v pečici s paradižnikom, sirom in preliti s kislo smetano, zdrobovi kroketi, zelena solata s koruzo.
Torej… jaz sem v namaščeno posodo zložila piščančje fileje, če so zelo debeli jih lahko vodoravno razpoloviš, premazala s soljo in malo stisnjenega česna (česen po želji) in pokrila z rezinami paradižnika, ter najprej to pekla cca. pol ure. Potem sem vse skupaj pokrila z rezinami sira in prelila s kislo smetano z jajcem. Pečeš še toliko, da se lepo zapeče
216. piščanec/postrv v pečici, pečen koromač, mlad krompirček, zelena solata
217. porova juha, pravi kaneloni s testenimi cevkami, malo mesni, malo skutni s porom, zelena solata
218. puranji fileji in svinjski kotleti,bučke s sirom in paradiznikom, riž z zelenjavo..na zaru
219. krompirjeva solata ter ocvrti fileji osliča
220. goveja juha, pečene krače piščanca in puranji file, zraven pečen mlad krompir, jasmin riž, pečene bučke na žaru ter paradižnikova in zelena solata ter pitulice
221. Danes polnjene peprike s krompirjem in sirom
222. pečene sardelice, zelena solata, ocvrte krompirjeve kocke, zelenjavna juha, sladoled.
223. prebranac,zelenjavna juha za najmlajše in eno pecivo,verjetno kar skutine ledene kocke ali pa kvašeni štruklj
224. čufti, in kruh
225. pizzo, breskova tortica s smetano pa se že hladi
226. juho s porom, cvetačo in vlivanci, pečena piščančja bedra, pečen krompir po Jamie-vo (v kosih skuhan krompir, ki ga odcedi in v posodi pretrese, da se malo “spacka”, pretrese v pekač in zapeče – njamska, tista skorjica) in zelena solata s koruzo.
227. chili con carne, polenta, zelena solata
228. pražen riž z jajcem, bučke s kislo smetano
229. postrv, polnjena s timijanom, krompirjeva solata
230. piščančji koščki z zelenjavo in sladko smetano v omaki, riž in zelena solata
231. čufte v paradižnikovi omaki, pire krompir, zeljnata solata z jajcem
232. piščančji fileji z gobami in smetano, dušeni riž, zelena solata s koruzo in za sladico čokoladna smetana;
233. grahova juha, špecli s sirom, zelena solata s koruzo
234. pečen cel piščanec, ostanek špeclov, ocvrt krompirček, brokoli in korenček, zelena solata
235. Cmoki polnjeni s čokolado (na žalost kupljeni, ampak dooobriii – njami!) in višnjev kompot.
236. piščančja obara z veliko zelenjave in sirov zavitek
237. Bučke in krompir sem res na tanko nalistala(na multipraktik – 1-2mm rezine), najprej sem nekaj minut dušila krompir, nato pa sem dodala še bučke, začinila in po ene 10ih minutah je bilo pripravljeno. Lahko dodaš še kislo smetano, preizkušeno dobro!
238. Boranija z govejim mesom, drobni žličniki, paradižnikova solata s papriko in koruzo in za sladico rolada z banano in kakavovo smetano.
239. gobova juhica iz svežih jurčkov, piščančji zrezki v lastnem soku, domači široki rezanci (iz domačih jajčk so takooo rumeni), omakca iz bučk in paradižnika z veliiiiiko česna in sveže bazilike, zelena solata.
240. lazanja z bučkami, gobicami in sirom, solata
241. zelenjavna juha, goveji zrezki z gobicami (čez vikend smo nabrali veliko jurčkov in lisičk), ostanek lazanje za prilogo, paradižnikova solata, jagode iz domačega balkona (letos sem sadila v korita namesto okrasnega cvetja kar viseče jagode – zelo so dobre in bogato rodijo). Za obisk in popoldanski prigrizek pa pitulice, ki so goste zelo navdušile (v en zvitek sem dala bučke, popečene na domači slanini, začinjene s česnom in baziliko, v drugega pa na žaru popečeno papriko in mlad sirček).
242.svinjski zrezki v gobovi omaki z gorgonzolo, njoki, solata.
243. piščančji pohani zrezki, pečen krompir, rdeča pesa (domač pridelek), paradižnikova solata, jagodna pita
244. dobri stari segedin
245. sladko kosilo… rižev narastek, seveda pa ni manjkala juha… špargljeva kremna s krompirjem in popečenimi kruhovimi kockami
246. spet boranijo, tokrat s polento, paradižnikovo solato in za sladico puding.
247. njoki z drobtinami ali s smetanovo omako (kisla smetana in lahki zelenjavni tamar) ter zelena solata
248. goveja juha, mlad pečen krompir, svinjska pečenka, endivija s krompirjem ter skutin zavitek s češnjami ali borovnicami
249. pečeni in pohani škrapenini fileji (vsak si vzame po želji),velik pekač v pečici pečene zelenjave (mlad krompirček, čebulice, koromač, korenček, bučke…..), obvezna zelena solata, tokrat z jajcem, posladek pa ananasov kompot ter korneti (kupljeni)
250. polpeti, pire in sladka korenčkova omaka (skuhaš korenček, odliješ in prihraniš vodo, na maslu prepražiš malo sladkorja, dodaš moko pa odcejeno korenje, pomešaš in počasi dolivaš vodo od kuhanja – toliko, da nastane gosta omaka, mnammmi
251. pečen kifelčar, meso (še ne vem kateri zrezki – nagibam se k kotletom), juha, solata
252. pečen ostriž in cel pekač v pečici pečene zelenjave (mlad krompirček, korenje v lističih, bučke, koromač,…..), zelena solata in tržaška omaka, za sladico je bila tista rumena krema za kremšnite z rumom v skodelicah, čez na grobo nastrgana čokolada (je “izpuhtelo” v hipu 🙂
253. Se po morju disece sardele na zaru.Zraven kuhan mlad krompircek, v skledici trzaska omaka. Potem si vsak doda h krompirju in sardelam – eni malo vec, drugi skoraj nic. Skleda mesane solate in visnjev zavitek. Po visnjah sem posula se malo na grobo nasekljanih mandeljnov – ta kombinacija je imenitna. Enako naredim tudi za visnjevo pito s krhkim testom.
254. kosilo bolj na hitro: testenine s tuno in paradižnikom, zelena solata s koruzo in za sladico Panna Cotta s svežim mangom;
255. goveji zrezki v omaki, kruhovi cmoki, mešana solata in za sladico morda sadna kupa
256. Polnjeni lignji na žaru. Lignje polniš klasično (drobtine, peteršilj, česen ali pa s pršutom in sirom), jih popečeš na žaru (ali ponvi). na krožnik lepo razporediš rukolo, na njo položiš lignje in lovke in pokapljaš s tržaško omako ali pa samo z olivnim oljem. pa s tržaško ne bi pretiravala, da ne prekrije okusa lignjev. v bistvu, če jih bom polnila z drobtinami, česnom in peteršiljem, bom kasneje pokapljala samo z olivnim oljem. čisto enostavno, pa takooo dobro :). zelo dobro je tudi, če niso polnjeni, ampak samo popečeni na žaru in na rukoli.
257. piščančji file (ki ga zdajle pacam v mešanici olivnega olja, gorčice, hrena, česna, rožmarina, timijana), paprike polnjene z bučkami, skuto in sirom in solato iz paradižnika, kumar in bele čebule.
258. musaka iz krompirja in bučk (recept je iz zadnje knjige sestre Vendeline), zraven pa paradižnikova solata.
259. Paradižnikova juha, piščančji fileji po dunajsko, krompirjeva solata s kumarami.
260. mlad krompir v pečici z veliko kumine in peteršilja, zraven zrezek (svinjski), pečen kar zraven v pečici in zelena solata z domačega vrta. Malo dela , veliko veselja.
261. Skuto veckrat zamesam med ostale sestavine za omako. Tudi s samo skuto zabelim siroke rezance. Nam je vsem vsec. Gledam le, da skuta ni prekisla.
261.haše, ampak bom dala malo mesa, pa veliko zelenjave – zeleno in rdečo papriko, svež paradižnik, čili, korenček. pa seveda skleda zelene solate z rumeno papriko.
262. Bučke na omako in žitni polpeti
263. Pečen krompir; bučke s papriko in paradižnikom v omaki
264. dunajski zrezki, mlad pečen krompir, zelena solata s paradižnikom
265. gobova juhca, kmečka rižota (kupljena zmes), jajčevci na žaru
266. juha iz zmečkanega krompirja s česnom in kruhovimi kockami, pečen piščanec z zelenjavo in pečen krompir (kar v pečici s piščanem s peteršiljem)
267. bučkine polpete in riž z ingverjem, čilijem, parmezanom in bučkami (res ful dobro)
268. mešano solato s koščki piščančjega fileja popečenega na žaru (rukola, paradižnik, rumena in zelena papika, popečene bučke, bela čebula, mozarella, olivno olje in kis).
269. pašto z omako iz bučk, paprike in paradižnika
270. zelenjavna kremna juha ter palačinke z jagodnim džemom ali evrokremom
271. pečeno puranje bedro, za prilogo je bil riž, solata, sladica pa pecivo s češnjami
272. koromačeva juha s krompirčkom in smetano (zame brez), pečen maldi krompirček v pečici, dušene bučke, paprika in mlad korenček (že z domačega vrta), paradižnikova solata z domačim svežim sirom in baziliko, zelena solata, za moški del pa še polpeti iz jelenjega mesa
sladica: italijanski rogljički, milka, kavica, piškotki…..znajdi se 😉
273. pečenka in mladi krompir iz pečice, solata, rulada s smetano in jagodami
274. goveja juha, lazanja z mletim mesom in korenčkom, zelena solata, malo prirejene skutine ledene kocke
275. porova juha s krompirjem, palačinke, jabočno-marelični kompot
276. špinačna juha z jajcem, pečena piščančja bedra, pečen krompir, zelena solata
277. omaka iz mletega mesa in zraven njoki s sirom ter rdeča pesa
278. “šnicli” s krompirjem ter veliko zelene solate
279. golaž, polenta in solata
280. jajcevce po parmsko (domace, take, ki malo pikajo),moz zrezek na zaru in skleda radica z rukolo. Sladoled z visnjevim prelivom .
Jajcevci po parmsko
Ocvrte panirane rezine jajcevcev zvecer zlozim v plasteh v pekacek tako:
plast jajcevcev, malo paradiznikove omake,parmezan in nacufana bazilika- ponovim dve ali tri plasti.Na vrhu omaka in kar veliko sira.Pustim cez noc. Potem 20 minut priblizno v pecico.
Zelo preprosto, nic besamela in prsuta kot delam pasticcio. Je dobro,osvezilno. Seveda mi je moz vceraj ukradel nekaj hrustljavih rezin, preden sem jih dala v omako.
281. tunin steak s koriandrom, popečene bučke, melancane in paprika
282. limonov riž, stročji fižol v pikantni paradižnikovi omaki
283. polnjene bučke, paradižnikova solat
284. Narastek iz bučk in krompirja, s feta sirom, smetano in ovčjim sirom. Odlično 🙂
285. voku puranji koščki, popečena hrustljava razna zelenjava, jasminov riž, zelena solata s fižolom, Zalino tribarvno pecivo z ribezom in marelicami
286. puranji zvitki s sirovo palačinko ala Babi, zdrobovi cmočki, grah, zelena solata in gotovo bo ostalo še nekaj peciva
287.pikantna zelenjavna juha bučkini polpeti, paradižnikova solata.
288. sirovi štruklji in solata (zelena ali paradižnik)
289. sirovi štruklji z drobnjakom, mešana solata mogoče kakšna juhica, za posladek pa Rafaelo kocke
290. postrv, polnjena z limoninim timijanom, zelena solata s paradižnikom
291.solata iz stročjega fižola, paradižnika, tune in jajc, po želji pitulice
292. popečena polenta z gorgonzolo, paradižnikova omaka z olivami, solata
293. juha iz domače zelenjave – korenček, grah, krompir in zdrobovi žličniki ter rižev narastek
294. brokolijeva juha, telečja pečenka, popečen koromač, kuskus, zelena solata, jagodna torta
295. “popravljena” brokolijeva juha, narastek iz širokih rezancev s sirom in ostankom pečenke, zelena solata s paradižnikom, torta
296. puranji golaž s polento in zeleno solato
297. juhica, polpeti iz bučk ter solata iz stročjega fižola
298. goveja juha, puranja rulada (file polnjen s kruhovim nadevom, korenčkom in sirom), pečene piščančje krače, riž, gobovo-sirova omaka in endivija s čičeriko, sladica
299. Piščanec z ananasom in curryem; priloga riž ali kuhana zelenjava, zelena solata.
Sladica: ribezova pita
300. Ravioli (skuta,spinaca) s pestom, solata: rdeca pesa, fizol v strocju, paradiznik in malo mozzarelle, visnjeva pita
301. Polenta s skuto; zelenjavna omaka iz paradižnika, paprike, bučk, korenja in graha. Paradižnikova solata. Pa posladek pa jagode 🙂
302. haše, ampak bom dala malo mesa, pa veliko zelenjave – zeleno in rdečo papriko, svež paradižnik, čili, korenček. pa seveda skleda zelene solate z rumeno papriko.
303. Bučke na omako in žitni polpeti.
304. Pečen krompir; bučke s papriko in paradižnikom v omaki.
305. dunajski zrezki, mlad pečen krompir, zelena solata s paradižnikom
306. gobova juhca, kmečka rižota (kupljena zmes), jajčevci na žaru
307. juha iz zmečkanega krompirja s česnom in kruhovimi kockami, pečen piščanec z zelenjavo in pečen krompir (kar v pečici s piščanem s peteršiljem)
308. bučkine polpete in riž z ingverjem, čilijem, parmezanom in bučkami
309. mešano solato s koščki piščančjega fileja popečenega na žaru (rukola, paradižnik, rumena in zelena papika, popečene bučke, bela čebula, mozarella, olivno olje in kis).
310. zelenjavna kremna juha ter palačinke z jagodnim džemom ali evrokremom

Feng shui: Preženite jesensko utrujenost

Tanja Glažar

Sivi dnevi kar kličejo po toplejših odtenkih, zato bodo dodatki v živahnejših zemeljskih barvah, kot je na primer oranžna, rumena, rjasta ali oker vnesli v prostor mavrico jesenskega listja.

Če imate voljo in čas, zavihajte rokave in prebarvajte steno ali dve, dovolj veliko popestrilo prostora pa je lahko tudi pregrinjalo ali okrasna blazina v ustrezni barvi. Najboljše je, če barve kombinirate z dodatki, ki prav tako ponazarjajo element zemlje – na primer z dekorativnimi prodniki, steklenimi ali keramičnimi posodicami ter kvadratnimi oblikami.

Letos je zelo aktiven element vode

V prostoru z elementom zemlje uravnovesimo energije, ker »zajezimo in preusmerimo« tok letos zelo aktivnega elementa vode. Za element vode je namreč značilno, da z energijo deluje navzdol. Z drugimi besedami to pomeni, da smo brez prave energije in volje do dela, utrujeni, žalostni in depresivni.

Dodajmo še les

Seveda pa ni dovolj, da vodo le kontroliramo. Če dodamo še element lesa, lahko energijo vode tudi izkoristimo. Les je namreč tisti element, ki se z vodo »hrani«, njegova energija pa deluje rastoče in navzgor – trend, ki se ga ne brani noben poslovnež. Tako imamo za letošnji november dobitno feng shui kombinacijo.

Kakšni naj bodo dodatki, da spodbudijo energijo?

Kako spodbuditi energijo? V tisti prostor, kjer se največ zadržujete, postavite vazo z jesenskimi oranžnimi cvetovi ali pa šopkom barvastega ruja. Poleg paše še na primer dekorativna svetlo modra ali turkizna skodelica. Enako kombinacijo elementov ponovite na točki, kjer je energija »najnižje« v prostoru. Običajno so to temnejši koti, dolge in nizke omarice, kotna sedežna garnitura. To lahko naredite z okrasnimi blazinami na sedežni garnituri ali pa sliko, poutpourijem, knjigami, skulptirami …, ki jih postavite na nizko omarico ali mizico. Pomembno je, da so v enaki barvi.

Če poznamo delovanje vseh petih elementov, ki so, mimo grede, alfa in omega feng shuija, lahko svoje bivalno in delovno okolje zelo hitro in ustrezno uravnovesimo.

GOVEJI ZREZKI V NARAVNI OMAKI

strok česna
1 čebula
olje
4 goveji zrezki
2 veliki žlici moke
1 mala žlica soli
ščep popra
ščep majarona
1 mala žlica peteršilja
lovorjev list
1 korenček
1 jušna kocka ali omaka za pečenko

Postopek

Na drobno sesekljamo čebulo, korenček in česen ter posolimo. Na olju prepražimo zrezke, da se malo zapečejo. Nato jih prestavimo na krožnik in na olju prepražimo čebulo, česen in korenček. Dodamo zrezke in zalijemo z vodo, da ta prekrije zrezke. Dodamo jušno kocko, poper, peteršilj, lovorjev list in majaron. V lonček (po možnosti s pokrovom) damo moko in približno 1,5 dl vode ter premešamo, da ne bo grudic. To zmes vlijemo k zrezkom in jih na srednjem ognju ob občasnem mešanju kuhamo še približno 45 minut.

SHRANJEVANJE ŽIVIL BREZ HLADILNIKA

Naše babice in mame niso poznale hladilnikov in drugih hladilnih aparatov, pa so kljub temu uspešno shranjevale živila in pripravljale vrsto zelo okusnih jedi in sestavin, ki so jih shranjevale na najrazličnejše načine, predvsem pa z naravnimi snovmi in na povsem naraven način. Preizkusite katerega od nasvetov za tako shranjevanje, saj vam bo potlej v hladilniku ostalo več prostora za živila, ki jih je nujno treba shranjevati v hladilniku.

Svež kostanj

Kostanj najprej operemo in posušimo.Za shranjevanje potrebujemo velike steklene kozarce in droben, suh pesek. Na dno vsakega kozarca damo pesek, nanj položimo plast kostanjev nato plast peska in tako nadaljujemo, dokler ne napolnimo kozarca,na vrhu mora biti plast peska. Nato kozarec zapremo s papirjem (celofanom) in gumicami ter ga pospravimo v shrambo. V globoki zimi boste lahko kostanj kuhali ali pekli, imel pa bo popolnoma nespremenjen okus.

Peteršilj

Peteršilj sesekljamo in ga v plasteh zlagamo v kozarce, med posamezne plasti peteršilja pa natresemo sol. Na ta način bo peteršilj ostal svež nekaj tednov.

Surovo maslo

Surovo maslo bo ostalo nekaj tednov sveže, če ga bomo potopili v raztopino kuhinjske soli. Raztopino pripravimo tako, da zavremo vodo in jo solimo, nato pa raztopino ohladimo ter vanjo položimo maslo, z ovitkom vred seveda.

Vanilija

Vanilijo moramo takoj po uporabi osušiti in shraniti v posodico z nepropustnim pokrovom. Tako bo dolgo ostala dišeča in jo bomo lahko vsaj desetkrat uporabili.

Prerezana limona

Prerezana limona se dokaj hitro posuši, zato vam svetujemo, da prerezani del potresete s soljo. Preden boste limono ponovno uporabili, odrežite tanko rezino in jo zavrzite, preostali del limone pa lahko uporabite.

Fižol

Suh fižol je najbolje shraniti v patentno zaprt kozarec za vlaganje. Preden kozarec zaprete, dodajte nekaj rezin česna in lovorov list.

Kuhano mleko

Če mleku med kuhanjem dodamo malo sladkorja, bo ostalo dlje časa sveže.

Slanina in šunka

Slanimo in šunko lahko shranimo v zabojčku, v katerega na dno vsujemo pepel, nato pa na pepel zložimo kose slanine ali šunke, ovite v čist papir. Na novo plast mesa posujemo pepel in tako nadaljujemo, dokler zabojček ni poln. Na vrhu moramo spet vsuti plast pepela.

Olje

Če je olje postalo žarko, ga ni treba zavreči. Takšno olje nalijte v posodo ter na vsak liter olja dodajte 10dag drecesnega oglja. Po treh dneh bo tako prefiltrirano olje spet uporabno.

Svež kruh

Kruh ostane svež nekaj dni, če ga skupaj z opranim in osušenim korenom zelene pustimo v plastični vrečici.

Sol

Če je sol postala vlažna, dajte v posodico, v kateri hranite sol, nekaj zrn riža. Riževa zrnca dobro vpijajo vlago in tako se sol ne bo strjevala v kepice.

Å ampijoni

Stebeljca šampijonov ne bodo počrnela, če jih boste po čiščenju premazali s koščkom limone.

Paprika in paradižnik,sveže gobe

Zrele paradižnike in zeleno papriko narežite na koščke in jih pomešane zlagajte v kozarec za vlaganje. Kozarec hermetično zaprite in ga potopite v večjo posodo z vodo ter kuhajte pol ure. Na enak način lahko zelo enostavno konservirate tudi sveže gobe. Pri gobah je treba zelo paziti, da so tako kozarci kot gobe povsem suhe.

Kava

Kava bo dolgo obdržala aromo in vonj, če v posodo, v kateri jo shranjujete, vsujete žličko sladkorja.

Sir

V posodico v kateri shranjujemo sir, dodamo polovico svežega paradižnika ali šilce belega vina.

Salame

Salame lahko dolgo ohranimo sveže tako,da jih premažemo z redko, kašasto raztopino soli. Na površini salame bo nastala slana skorja, ki bo preprečevala, da bi se na njej nabirala plesen. Enako lahko storimo s celo s šunko.

Sveši šparglji

Å parglji ostanejo sveži nekaj dni,če njihova stebla ovijete v vlažno krpo.

Zelene banane in paradižnik

Če zelene banane ali paradižnik ovijete v vlažno krpo in jih take pustite v papirnati vrečki, bodo čez dva do tri dni zreli.

Limone

Sveže limone shranimo v večjem steklenem kozarcu, ki ga napolnimo z mrzlo vodo. Tako shranjene limone dobe mehkejšo lupino in dajo kasneje več soka.

Jušna zelenjava

Vso jušno zelenjavo: korenje, por, zelena, peteršilj, paradižnik, čebula, temeljito narežite oziroma zmeljite. V kozarec za vlaganje vse to zložite in sicer izmenoma plast jušne zelenjave in plast soli. Kozarce zaprite v hladni, a nevlažni shrambi.

Hruške, jabolka, mandarine

Če želite, da ostanejo hruške, jabolka, mandarine ipd. sveže za ozimnico, dajte vsak posamezen sadež v čisto najlonsko nogavico in shranite na suhem in temnem delu shrambe.

Česen

Česen razedlimo na stroke in olupimo. Zložimo ga v steklen kozarec med debele plasti zrnate soli. Tako shranjen česen bo ostal svež.

Iz revije Naš dom

ZAKAJ IMAMO – IMATE NERED?

Čez sedem let tistega, kar boste potrebovali, v gomili krame ne boste našli

Avtor: M. F.

Se znajdete?

Tiho se prikrade, a hitro razširi in nenadoma je povsod. Govorimo o neredu, ki se včasih zdi neobvladljiv. Morda razlog zanj tiči v vašem značaju. Nekateri urejenemu stanovanju pač niso v prid.

Sovražniki smetnjaka: Pospravljanje vam ni pogodu, sprehod do smetnjaka pa se vam zdi povsem nepotrebno izgubljanje časa. Vi imate drugačno rešitev: odslužene predmete preprosto nekam odložite, kadar so vam v napoto, pa jih malce prestavite. Če se povsod po vašem domu kopičijo stari časopisi, plačani ali neplačani računi, pokvarjeni mobilniki, prazne pločevinke in drugi predmeti, ki že davno ne služijo več svojemu namenu, ste zagotovo eden od njih. Skrajni čas je že, da neprijetno opravilo prenehate prestavljati na jutri in se ga lotite še danes.

Hrček: Te drobne kosmate živalce so znane po tem, da pridno kopičijo stvari. Oni za hude čase, vi pa zato, ker še vedno verjamete, da čez sedem let vse prav pride. Ne pride! Če pa že, med vsemi starimi škatlami, že zdavnaj odsluženimi kasetami, odejami, polomljenimi glavniki in 10 let starimi revijami tistega, kar potrebujete, zagotovo ne boste našli.

Upornik: V najstniških letih smo to bili skoraj vsi. In medtem ko z leti večina to fazo preraste, drugi v njej obtičijo ter se pridno upirajo še naprej. Tudi pospravljanju. Posledica: po tleh leži umazano perilo, v koritu se kopiči posoda, da o stanju v kopalnici ne govorimo. Odrastite že! Vaš upor je namreč vstaja proti samemu sebi!

Pedantnež: Osebe, ki so perfekcionisti, se naloge ne lotijo, če se ji ne morejo popolnoma posvetiti in je opraviti stoodstotno. Zato se pogosto zgodi, da tudi pospravljanje prelagajo v nedogled in tako v njihovem stanovanju zavlada popoln nered. Dela ne morejo biti vedno brezhibno opravljena. Boljše je pospraviti delček za delčkom kot čakati na pravi trenutek.

Nostalgik: Otroške igračke, kino vstopnice, posušene vrtnice, morske školjke, kamenčki … Vse vas na nekaj spominja. In nenadoma je spominkov veliko preveč, da bi lahko ohranili vsaj minimalen red. Čas je, da se vsaj od nekaterih poslovite. Tiste, ki vas spominjajo na pomembne življenjske prelomnice in ljudi, obdržite, vsi ostali pa v škatlo spominov ne sodijo.

Sedaj veste, zakaj imate nered? Slaba novica: z njim se boste pač morali spopasti.

KVAÅ ENE – KISLE KUMARICE, DOBRE PO DVEH URAH

NASVETI ZA USPEÅ NO ÄŒIÅ ÄŒENJE STANOVANJA

Z nekaj nasveti za hitro in učinkovito čiščenje boste čistili morda manjkrat.
Poskušajte čistiti hitro in redno. Hitro, a redno čiščenje stanovanja vam bo vsak dan vzelo le dobrih deset minut. Osredotočite se na najbolj kritična območja, kjer se najraje nabira umazanija – straniščna školjka, umivalnik, kuhinjsko korito, kljuka hladilnika in kuhinjski pult so zagotovo med njimi. Lotite se jih z blagimi in čim bolj naravnimi čistilnimi sredstvi ter krenite od enega do drugega.
Najbolje vsak drugi dan. Kadar imate napovedane obiske, se osredotočite še na točke, ki jih bodo gostje opazili – zrcala, tla predsobe in dnevne sobe, klubsko mizico, kuhinjsko mizo in stranišče oziroma kopalnico. Da bo začarani krog čiščenja stanovanja manj zoprn, pa razmislite tudi o spodnjih petih nasvetih.
Vsak korak šteje. Vedno čistite v smeri od stropa proti tlom – tako se prah od zgoraj ne bo nabiral spodaj. Prostor čistite sistematično, na primer od leve proti desni ali v smeri urnega kazalca, in nikar ne begajte z enega konca na drugega. Preden začnete sesati, pobrišite prah s pohištva.
Vsak dan ena soba. Če se vsak dan spopadete z enim prostorom, vas v soboto ne bo čakalo veliko tedensko pospravljanje. Preglejte tudi strop in zidove in se znebite pajčevin – pajki so dejavnejši, kot mislite.
Stanovanje brez prahu. Prah bo med čiščenjem manj letel po zraku, če boste krpico za prah prej popršili s sredstvom za poliranje oziroma čiščenje pohištva. Vojna s prahom je uspešna tudi z vlažno krpo.
“Zaprite” drobne predmete. Zgoščenke, spominke s potovanj, majhne okrasne predmete ter druge drobne predmete hranite v vitirini ali knjižni omari s steklenimi vrati in na njih se bo prah nabiral opazno počasneje.
Trik s kisom. Bel kis pomaga pregnati smrad. V prostor, ki zaudarja po ribah ali znoju, za eno uro postavite posodico z belim kisom. Smrad bo izginil ali bo vsaj manjši. Vonja po kisu kasneje ne bo, stanovanje pa vseeno kratko prezračite.

Z NARAVNIMI ÄŒISTILI ÄŒISTIMO ZDRAVO.

Čeprav ste prepričani, da brez gore detergentov ni čistega doma, ni tako. Povsem enak učinek imajo naravna sredstva. Katera so najučinkovitejša?

Jabolčni olupek čisti aluminij

Jabolčni olupek položite v aluminijasto posodo in dodajte toliko vode, da ga prekrije. Na posodo poveznite pokrovko in vodo segrejte do vrelišča. Pokrov nato odstranite in pustite, da se tekočina nekoliko ohladi. Na koncu vsebino odstranite in posodo osušite. Presenečeni boste, saj bo bleščeče čista!

Vodka za hišne rastline

Ne, ne boste jih z njo zalivali. V učinkovito pomoč vam bo v boju proti listnim ušem. Rastlino najprej obrišite z mokro krpo, nato pa v vodko namočite tkanino in z njo natrite prizadete dele.

Olje in limonin sok za sijoče pohištvo

Običajno jedilno olje pomešajte z limoninim sokom v razmerju 2 : 1. Priskrbite si še mehko bombažno krpo in loščenje se lahko začne!

Kis in limona za čisto mikrovalovko

V posodi zmešajte pol skodelice vode in pol skodelice destiliranega kisa. Posodico postavite v mikrovalovno pečico in jo za dve minuti vključite. Kisla para je izjemno učinkovita v boju z zapečenimi in mastnimi madeži. Enak učinek boste dosegli, če boste v liter vode narezali tri limone. Posodo postavite v pečico in jo prižgite za dve do tri minute ter je ne odpirajte vsaj 10 minut. Limonina para bo razgradila vse madeže.

Odstranjevanje nalepk s steklene embalaže

Seveda bi steklene vaze radi ponovno uporabili, a nalepke z njih je včasih izjemno težko odstraniti. Lažje bo, če si boste pomagali s kisom. Vanj namočite tkanino in jo položite na etiketo. Pustite nekaj minut in trdovratno lepilo boste zlahka odstranili.

Sol čisti vinske madeže s preprog

Vlažen madež natrite s soljo in pustite nekaj minut, nato pa ga izperite s hladno vodo. Po potrebi postopek večkrat ponovite.

Soda bikarbona čisti fuge

Zmešajte vodo in sodo bikarbono, da dobite gosto zmes. S ščetko jo utrite v fuge, pustite nekaj minut, nato pa jo izperite.

Soda in kis tudi za odtoke

Imate zamašene odtoke? Tudi pri tej nevšečnosti si lahko pomagate s sodo bikarbono: pol skodelice je posujte na odtok, čeznjo pa prelijte polovico skodelice alkoholnega kisa. Odtok zaprite, počakajte 15–20 minut in vanj spustite vročo vodo. Učinek bo več kot zadovoljiv.

Å ESTO DUHOVNO SPOZNANJE

Å esto duhovno spoznanje nas prepričuje, da v svojem razvoju za cel korak presežemo svoje starše. Svoj višji smisel na zemlji lahko odkrijemo v prepoznavanju, kaj so naši starši dosegli in kje so zastali. Ko uskladimo njihovo zapuščino s stvarmi, ki naj bi jih rešili namesto njih, nam postane jasno, kdo smo in kaj naj bi storili.

Pri razjasnjevanju svoje preteklosti je na mestu vprašanje, zakaj se morda ne počutimo izpolnjene in polno uresničene. Izkušnje kažejo, da lahko bistveno oviramo svoj razvoj, ko obtičimo ali vztrajamo v tako imenovani drami nadzora in si prizadevamo nadzirati, da bi s tem pridobivali energijo. Namesto da bi se prepustili naključjem, ki nas lahko vodijo naprej, ponavljamo vzorce svojega obnašanja iz otroštva in s tem zaustavimo svoj napredek.

Znani sta dve nasilni in dve pasivni obliki nadziranja energije, ki jih prevzamemo v svojem otroštvu. Brž ko pa prepoznamo svojo dramo nadzora, se lahko začnemo osvobajati svojega omejujočega vedenja. Nenadoma se zavedamo, kako zaustavljamo pretok energije, ki nas po naravni poti lahko pelje proti višjemu smislu, s tem pa začnemo prepoznavati svoj resnični jaz.

Vplivi zgodnjega otroštva

Brezciljno tavanje. Poznavalci razmer na področju duhovnosti trdijo, da mnogi potujejo skozi življenje z zavezanimi očmi. Velikokrat iščejo odgovore, toda pogosto svojih vprašanj sploh ne poznajo. Počutijo se nemirni, nato navdušeni, zmedeni, potrti, pa spet vzneseni, vznemirjeni in nato v obrambi. Mnogokrat tako sploh ne vedo, kam gredo, in tudi ne razumejo, zakaj ne pridejo tja. Ali morda te besede komu zazvenijo kot dokaj znane?

Pregled poglavitnih dejstev. Spoznanje o kritični masi nas je opozorilo, da naj bomo pozorni na pomembna naključja v življenju, ki nam kažejo, da se dogaja nekaj skrivnostnega. S spoznanjem o daljši sedanjosti smo lahko uvideli, da je zavedanje nekaterih zgodovinskih dejstev pomembno in zaželeli smo si, a bi tudi sami postali del tega novega duhovnega prebujenja. S spoznanjem o duhovni energiji smo se zavedli obstoja nevidne energije kozmosa, ki se odziva na naše misli.

Spoznanje o boju za energijo nam je pojasnilo, da se ljudje ujamemo v medsebojno tekmovanje za energijo, ki nas le izčrpava in nas ne zadovoljuje. Spoznanje o skrivnostnih sporočilih pa nas je seznanilo o neposrednem povezovanju s kozmično energijo, kar nam omogoča, da lahko dejavneje sodelujemo v sinhronem razgrinjanju usode. Tako smo izvedeli, da bi se zmogli tudi sami zavestno povezati s kozmično energijo, in da bi lahko začeli s tem vzpostavljati povsem novo raven svoje zavesti. Oboroženi z vsemi temi spoznanji smo pripravljeni za opuščanje potrebe po nadzoru in za prepoznanje svojega življenjskega vprašanja, da bi pospešili skrivnostno delovanje kozmosa.

Dediščina staršev. Vendar moramo biti pripravljeni sprejeti tudi spoznanje o dediščini, ki so nam jo zapustili starši. Svojo duhovno identiteto pa lahko prepoznamo, če si ogledamo svoje življenje kot dolgo zgodbo. Preleteti moramo vse življenjske dogodke od rojstva do sedanjega trenutka.

Razumeti jih moramo in prepoznati njihov smisel, nato pa se kaže tudi vprašati »Zakaj smo se rodili v svojo družino? Kaj je bil smisel vsega, kar se nam je v njej dogajalo?« Odgovore bomo gotovo našli, če se bomo vrnili v svoje družinsko izkustvo in si natančno ogledali, kaj vse se je dogajalo. Tako bomo odkrili resnico, ki energijsko deluje na naše življenje, pove pa nam tudi to, kdo smo. Skratka, pojasni nam pot, po kateri hodimo, in vse naše preteklo ravnanje.

Pri tem si lahko pomagamo tudi s spoznanji iz okvira numerologije, ki po avtorjevem osebnem izkustvu veliko prispeva k razjasnitvi preteklosti. O tem pripoveduje tudi njegov roman »Mati in hči« ki na podlagi numerologije in nove duhovnosti opisuje nekaj pretresljivih življenjskih usod. Moč je namreč spoznati, do kam lahko pripelje vztrajanje v drami nadzora, ki korenini v otroštvu, in kako to vpliva tudi na druge. Nekaj malega pa je o numerologiji povedano tudi v tretjem delu knjige.

Odsev drame nadzora. Oglejmo si nekaj značilnih konkretnih primerov o razjasnitvi preteklosti oz. o tem, kako so družinske okoliščine vplivale na razvoj nekaterih ljudi. Neko Nobelov nagrajenec na kulturnem področju je umrl v avtomobilski nesreči v času, ko je še pisal svoj zadnji (avtobiografsko obarvan) roman.

V njem je opisal svoje zgodnje otroštvo, zaznamovano z izgubo očeta, padlega v prvi svetovni vojni. Tako je odrasel v nekomunikativnem družinskem okolju z materjo in stricem. Oba sta bila nepismena in skoraj popolnoma gluha. S temi dejstvi je bil razkrit tudi stil vsega njegovega pisanja, saj je večinoma pisal o odtujenosti in bil pri tem tudi izrazito varčen. Celo z naslovi nekaterih knjig (npr. Tujec, Kuga in Padec) je dajal pogled obrobneža.

Tudi pri zahvaljevanju za Nobelovo nagrado je spregovoril o svoji besni, uporniški nuji, in sicer »da govori za tiste, ki ne morejo govoriti«. Ta književnik je torej preoblikoval svoje težavno zgodnje izkustvo v umetniško podobo odtujenosti družbe, kar je močno odsevalo v vseh njegovih knjižnih delih.

Rojstvo z določenim namenom. Neka intuitivna učiteljica in svetovalka je bila prepričana, da se je rodila z namenom. Čutila je, da si je izbrala svoje starše zato, da bi ustvarila prave okoliščine, ki bi jo pripravile za njeno udejanjanje. Njena starša sta namreč izšla iz majhnih mest in sta veliko popotovala pa deželi. Njen ded je bil duhovnik, njen oče pa nikoli ni pripoznal duhovne plati življenja.

Čeprav si nikoli ni pridobil visokošolske izobrazbe (pa bi si jo zlahka), je postal svetovalec za upravljanje, saj je bil odličen organizator. Tudi njena mati je bila zelo inteligentna, bila je pisateljica in tudi kiparka. Čeprav je bila zelo umetniško naravnana, je vendarle ostala zafrustrirana pisateljica. Oba sta torej bila ambiciozna in sta si želela ustvariti nekaj večnega.

Ker so se neprestano selili, je morala obvladovati vsakovrstne situacije (mestno življenje, kmečko življenje, različne narodnostne skupine) in njen življenjski pogled je zato prepleten z različnimi civilizacijskimi in večrazsežnostnimi pogledi. Tako je pobrala duhovni košček, ki ga je zavrgel njen oče,in sedaj poučuje ljudi o duhovnosti v poslovanju.

Njena sestra je diplomirala in tako pobrala akademski del, saj niti oče niti mati nista imela dopolnjene visokošolske izobrazbe. Vse to tudi kaže, da bo njen naslednji korak verjetno pisanje knjige o intuitivnem procesu.

Drugačne sodbe o starših. Poučen je tudi opis razjasnitve preteklosti za nekega poslovneža, v katerem je slednji ocenjeval vpliv svojih staršev. Podvrgel se je celo različnim terapijam, da bi ozdravil rane iz zgodnjega otroštva, in je tako prvič resnično sočustvoval s starši. Prej ni nikoli gledal na njuni življenji kot na lekcijo, iz katerega bi se mogel kaj naučiti.

Vse kar je tako videl, ga je osupnilo. Videl je, kako zelo jima je podoben, posebno očetu, katerega je vedno sodil zelo strogo. Ko si je ogledal očetovo življenje, je videl, da se je rodil pod srečno zvezdo in je imel vse možnosti, da bi dosegel, karkoli bi si zaželel. Oče je v vojski dobil čin majorja, toda umrl je kot hišnik.

Spomnil se je, da je mati velikokrat jokala. Bila je bistra in sposobna, toda povsem zafrustrirana in polna strahu. Postalo mu je jasno, da si ne more privoščiti, da ne bi izpeljal svojega načrta. Videl je namreč njuno frustriranost in tako izvedel, da je cena previsoka. Če ne bo poskusil, mu zagotovo ne bo uspelo.

Učil se je, da bi lahko obdržal svojo svobodo, toda kljub vsemu je tudi odgovoren. S tako razčlenitvijo svoje preteklosti je ta poslovnež nato zelo spremenil svoje sodbe o starših, pridobil pa je tudi zamisel, da bo v svojih poslih več tvegal, saj se sedaj tveganja precej manj boji.

Povečanje zaupanja. Neki drug poslovnež in lastnik tovarne pijač, je oceno svojih staršev opravil z velikim odporom, kajti za njim je bilo že kar nekaj terapij in je mislil, da dovolj dobro razume vplive iz otroštva. Toda med ponovno razčlenitvijo svoje preteklosti je opazil nekaj, kar ga je zares osvobodilo. Lotil se jo je namreč z mislijo, da bo poiskal dobre namene za vplivom svojih staršev.

Čutil je, da sta mu najbližja in sta ga nekako morala pripraviti za nalogo, ki jo ima v življenju. Ljubeča in uspešna človeka sta bila in trdno odločena, da morata nadzirati vse v svojem življenju. Njun nauk je bil: »Moraš se obvladati.«Zato se je vse življenje trudil, da se ne bi obvladal. Verjetno je potreboval njun izjemni zgled strahu, da bi se naučil bolj zaupati kozmosu. Tudi odraščal je z občutkom, da je narava nekaj zastrašujočega. Veliko bolj doma se je, na primer, počutil v podzemni železnici, kot pa v gozdu.

Zdaj mu je postalo jasno, da so njegove življenjske izbire pravzaprav odzivi na njuno vzgojo. Vedno se je ponašal s svojim skeptičnim in pesimističnim pogledom na življenje. Zagledal je žarek upanja v svojem zgodnjem scenariju in to je precejšnja sprememba. Veliko več sočutja je sedaj čutil do staršev. To je občutil, kot da bi se v njem zacelila rana, čeprav prej sploh ni vedel zanjo. Spoznal je tudi, da je informacija o večjem zaupanju v vse, kar ga obdaja, tisti del lekcije, ki se jo je moral v svojem življenju še naučiti.

Naše življenje je dolgo potovanje. Vsi ljudje, katerih zgodbe so bile pravkar na kratko opisane, so doživeli med drugim tudi premik svojega pogleda. Spremenjen pogled na svojo osebno zgodovino jim je namreč pomagal, da so se uglasili. Njihove zgodbe tudi kažejo, da so notranji premiki še kako možni in tudi potrebni. Skladno z njimi se spreminja tudi civilizacijski pogled.

Z razjasnitvijo svoje preteklosti torej lahko spoznate, da morate biti sedaj in tu, da bi nadaljevali svoj razvoj. Vaše sedanje življenje je bilo dolga pot, ki je vodila naravnost do tega trenutka. Tako ste prispeli do točke, ko ste se pripravljeni zavestno razvijati.
Za hip se ustavite in premislite, kako se tudi vas osebno dotika vse to, kar je bilo pravkar povedano.

Razmislite o naslednjem:«Kako vam je prišla pred obličje stran, ki jo prebirate trenutno in druge pričujoče spletne strani ali knjige o duhovnosti in samorazvoju? Ali lahko uvidite, kako vas je življenje vodilo do trenutka, v katerem so bile bodisi izrečene ali prebrane zgornje besede? Kako vam je preučevanje podobnih spoznanj pomagalo pri življenjskem razvoju?« Razmislite tudi o trditvi poznavalcev duhovnosti: vsi vaši dosežki, zanimanje, frustracije in stopnje rasti so vas pripravljali na sedanji trenutek in raziskovanje teh duhovnih spoznanj.

V nadaljevanju bo še dovolj priložnosti za podrobnejše preučevanje o tem, kako so starši vplivali na vas. Tako boste lahko integrirali svoj pogled na njihovo življenje in vpliv, ki so ga imeli na vas. Preučevanje starševskih vplivov in lastne osebne zgodovine vam bo gotovo pomagalo razkriti življenjsko vprašanje, s katerim se ubadate.

Drame nadzora in njihova razvrstitev

Vrnitev v otroštvo. Mnoge raziskave so pokazale, da smo ljudje v neprestanem boju in tekmovanju za energijo, kar počenjamo predvsem zato, da bi začutili psihološko spodbudo. Prepričani smo namreč, da si moramo pridobiti bodisi pozornost, ljubezen, priznanje, podporo, ali obravnavanje, kar so v bistvu različne oblike energije – vendar od drugih. To energijo pa privabljamo z ravnanjem, ki smo ga prevzeli v svojem odnosu s starši.

Prvi korak v zavestnem razvoju je opuščanje preteklih naravnanosti, strahov, nakopičenih informacij in vedenja, s katerimi nadziramo pretok energije. V ranem otroštvu smo se nezavedno prilagodili svojemu okolju. Odnos staršev do nas in naši občutki glede njih so bili učno ozemlje, na katerem smo se naučili nadzirati pritok energije.

Vrniti se torej moramo v svojo preteklost, daleč v svoje otroštvo, in ugotoviti, kako se je oblikovala naša navada. Ko spoznamo njene zametke, jo lahko zavestno nadziramo. Vedeti moramo, da je vanjo vpletena tudi večina družinskih članov, ki so nam v otroštvu jemali energijo. Zaradi prepletanja vseh teh odnosov drama nadzora sploh nastane. Morali smo namreč izbrati ustrezno strategijo, s katero smo si energijo lahko povrnili. Drame nadzora so vedno povezane z družinskimi člani.

Vzroki za drame nadzora. V otroštvu namreč prevzamemo vzorce obnašanja, da bi z njimi ohranili vez s starši, od katerih je odvisno naše preživetje. Vzorci našega obnašanja izhajajo iz zaznavanja staršev v otroštvu in našega povsem enakega odzivanja na njihovo ravnanje z nami. Postopoma so se naši vedenjski vzorci utrdili v te že večkrat omenjene drame nadzora.

Drama se imenuje zato, ker smo vedenje iz otroštva prenesli v odraslost in se največkrat tudi omejili z zastarelimi, običajnimi odzivi. Nadzora pa se imenuje zato, ker smo v otroštvu skušali obvladovati negotove vezi s starševsko ljubeznijo in pozornostjo, da bi si zagotovili preživetje. Naučili smo se obvladovati okolje na način, ki je bil značilen za tedanjo razvojno stopnjo.

Nekateri so vreščali in se togotili, da bi prestrašili starše in s tem izsilili njihovo pozornost. Tako so se naučili druge nadzirati na ta način, da so postali zastraševalci. Drugi so starše kar naprej nadlegovali z vprašanji ali nasilnimi in razdiralnimi dejanji, ker niso bili stalno navzoči ali pa so bili zadržani. Tako so postali zasliševalci, da bi s tem pritegnili njihovo pozornost. Tretji so se skrivali ali izmikali staršem, ker so bili vsiljivi in kritični. Na ta način so se naučili biti zadržani in odmaknjeni.

Četrti pa so se grozečim in zastrašujočim staršem odzvali tako, da so jokali in sesali palec. Tako so se naučili preživeti s tem, da so zbujali vtis žrtve oz. uboge reve in na ta način terjali pozornost staršev. Kakorkoli že, ko prepoznamo družinsko energijsko dinamiko, lahko presežemo strategije nadzora in ugotovimo, kaj se je v našem življenju dejansko dogajalo.

Oblike dram nadzora. Iz pravkar povedanega je razvidno, to pa potrjujejo tudi številne raziskave, da obstajajo štiri vrste dram nadzora oz. tovrstne energijske manipulacije, ki delujejo na principu kontinuuma (nepretrgane zveze). Kot je že bilo mimogrede omenjeno ob obravnavi spoznanja o boju za energijo, so te drame označene z zelo značilnimi imeni, ki govorijo sama za sebe, in sicer: »zastraševalec«, »zasliševalec«, »zadržan« in »žrtev« (ubogi jaz).

Njihovo poimenovanje se v primeru ženskega spola, seveda, spremeni. Nekateri uporabljajo tudi več dram nadzora hkrati, večinoma pa imamo samo eno prevladujočo dramo nadzora, ki jo še in še ponavljamo. Navadno pa je največ v rabi tista, s katero smo v zgodnjem otroštvu najbolj uspešno manipulirali s člani svoje družine. Vsaka drama nadzora ustvarja posebno energijsko dinamiko, ki, seveda, sproži tudi odzivno dramo.

Zastraševalec. Oblikovalec te drame nadzora s svojo glasnostjo, telesno močjo, grožnjami in nepričakovanimi izpadi prisiljuje ljudi okoli sebe, da mu posvečajo pozornost. Drži jih v stalni napetosti, saj se bojijo izzvati njegove ponižujoče pripombe, jezo in v izjemnih primerih tudi bes. Ljudje se tako vedno bojijo, kaj bo »naslednje na njegovem urniku«, kar se bo zgodilo. Zastraševalec jim na ta način jemlje energijo in obvladuje svoj oder. Ob tem pa v svojem okolju, seveda, sproža strah in bojazen.

Njegovo ravnanje je zelo samoosredotočeno, sega pa od ukazovanja, nenehnega govorjenja, avtoritarnosti, neprožnosti in sarkazma do brutalne nasilnosti. Verjetno so zastraševalci med vsemi ljudmi najbolj odrezani od kozmičnega vira energije. Njihovi napadi so večinoma zasnovani tako, da se lahko obdajo z auro moči.

Tak zastraševalec pogosto sproži odzivno dramo žrtve, z izrazito pasivno energijsko dinamiko. Žrtev se dejansko počuti kot »ubogi jaz«, saj ji zastraševalec zbuja strah in pleni energijo. Na plaz njegovih groženj se odzove s klečeplaznim in nemočnim obnašanjem, denimo: »Glej, kaj mi delaš. Ne prizadeni me, prešibak sem.«

Žrtev si prizadeva, da bi pri zastraševalcu izzvala občutek krivde, s čimer bi zaustavila napad ter preusmerila tok energije nazaj k sebi. Drama zasliševalca pa, seveda, lahko izzove tudi enako odzivno dramo. Ta se razvije takrat, ko je odzivna drama žrtve neuspešna, ali pa tedaj, ko je napad odbit in se nato začne napadeni tudi sam boriti z enakim orožjem za energijo. Če je (bil) denimo, eden od naših staršev zastraševalec, je (bil) tudi eden od njegovih staršev bodisi zastraševalec ali pa žrtev.

Zasliševalec. Organizator drame nadzora s tem imenom telesno sploh ni nevaren. Vpleta se v dejavnost in motive, dvomi o njih ter na ta način lomi duha in voljo. Sovražni kritik je, ki nam nenehno dokazuje, da se motimo. Bolj ko poudarja zmote in napake, bolj oprezni postajamo in bolj se odzivamo na vsako njihovo kretnjo. In bolj ko se mu odzivamo in dokazujemo nasprotno, več energije mu s tem dajemo.

Vsako besedo zna bodisi takoj uporabiti v svojo korist ali pa jo utegne šele nekega dne obrniti proti nam. Napadeni se dejansko počuti, kot da je povsem pod njegovim nadzorom. Vedenje zasliševalca je vzvišeno in sega od ciničnega, skeptičnega, sarkastičnega, zbadajočega, perfekcionističnega in samoupravičenega do zlobno spletkarskega. Ljudi se loteva z nezmotljivo logiko, dejstvi, intelektom in zvitostjo. Starši zasliševalci oblikujejo zadržane otroke, včasih pa otroci prevzamejo vlogo žrtve. Oboji se trudijo ubežati zasliševanju.

Zadržan. Pobudniki drame nadzora s tem imenom so ljudje, ki so ujeti v svoj notranji svet nerešenih bitk, strahov in dvomov o sebi. Nezavedno so prepričani, da jih bodo ljudje skušali izvleči, če bodo videti skrivnostni in odmaknjeni. Pogosto so osamljeni in oprezni; bojijo se namreč, da bi jim ljudje vsiljevali svojo voljo ali dvomili o njihovih odločitvah (kot to počno zasliševalski starši). Mislijo,da morajo vse opraviti sami in nikoli ne prosijo za pomoč. Potrebujejo »veliko prostora« in se izogibajo vsakršni zavezanosti.

V otroštvu jim niso dopustili, da bi zadovoljili potrebe po neodvisnosti ali pa jih niso dovolj pripoznavali. Velikokrat se zgodi, da se zelo približajo drami žrtve, saj ne uvidijo, da prav zaradi zadržanosti ne morejo dobiti tistega, kar bi radi (npr. denarja, ljubezni, samospoštovanja), poraja pa jim tudi občutke zmede in zastajanja. Glavno težavo največkrat vidijo v pomanjkanju (denarja, prijateljev, družbenih stikov, izobrazbe).

Njihovo vedenje je nepredvidljivo in sega od nezanimanja, nepristopnosti in nesodelovanja do popuščanja, zavračanja, nasprotovanja in zahrbtnosti. Vešče obvladajo odmaknjenost, saj jim pomeni obrambo, in navadno sami prekinjajo stik s svojo energijo. Zanje so značilni stavki, kot so »različen sem od drugih«, »Nihče ne razume, kaj skušam narediti«, »Zmeden sem«, »Nočem igrati njihove igre«, »Ko bi le imel…«.

Veliko preveč razčlenjujejo in tako izgubljajo priložnosti. Ob vsaki možnosti konflikta ali spopada postanejo neopredeljivi in brezizrazni ter dejansko izginejo (ne odgovarjajo na telefonske klice in se ne držijo dogovorov). Ljudi privabijo s svojo skrivnostno, težko dosegljivo osebnostjo. Zadržani starši imajo navadno zasliševalske otroke, lahko pa se tudi zapletejo v dramo z zasliševalci ali žrtvami, saj so sredi kontinuuma.

Žrtev (ubogi jaz). Urednik te drame nadzora navadno nima dovolj moči, da bi se dejavno spopadel s svojim svetom, zato izsiljuje usmiljenje in s tem jemlje energijo drugim. Če se odloči za molk, se približa razpoloženju zadržanih, največkrat pa poskrbi, da je njegov molk še kako opazen. Žrtve sodijo med pesimistično naravnane ljudi, ki običajno privabljajo pozornost z zaskrbljenim obrazom, vzdihovanjem, drhtenjem, jokom, s stremljenjem v daljavo, počasnim odgovarjanjem na vprašanja in nenehnim pripovedovanjem svojih bridkih dram in stisk.

Zelo radi se postavijo na konec vrste in se priklanjajo drugim. Njihovi najljubši besedi sta: »Da, ampak…«. Žrtve sprva zavedejo s svojo ranljivostjo in potrebo po pomoči. Rešitve pa jih največkrat ne zanimajo, saj bi z njimi izgubili svoj vir energije. Njihovo vedenje je kdaj pa kdaj pretirano prilagodljivo in sčasoma izzove občutek, da so izkoriščani, kar pa spet okrepi metodo žrtve za pridobivanje energije. Prilagodljivi so in stežka postavljajo meje ter omejitve.

Njihovo vedenje sega od prepričevanja, obrambe opravičevanje, ponavljajočega se razlaganja in dolgovezenja do reševanja problemov, ki se jih sploh ne tičejo. Dopuščajo ljudem, da jih popredmetijo morebiti z lepoto ali spolnimi uslugami, nato pa jim zamerijo, ker jih jemljejo za samoumevne. Svojo držo žrtve ohranjajo tako, da privabljajo ljudi, ki jih zastrašujejo. V skrajne prizore domačega nasilja sta navadno vpletena zastraševalec in žrtev. Zlorabljanje žrtve se stopnjuje, dokler ne doseže viška. Po njem se zastraševalec umakne in opraviči, žrtev pa dobi energijo, ki jo spet privabi v kroženje.

Drame nadzora v sedanjem življenju. V odraslosti postanejo taktike dram nadzora zelo neučinkovite in neizpolnjujoče, pogosto so tudi zelo resna ovira pri ustvarjanju pravih priložnosti za razvoj rojstne vizije. Skratka, kdor ne prepozna pravočasno teh odzivnih vzorcev, v življenju zagotovo nekje obtiči. Zastraševalci se trudijo, da bi s sodbami in z nasilnim, grozečim ali samoosrediščenim vedenjem prisilili druge, da jim uresničujejo njihove želje (npr. glede denarja, ljubezni, pozornosti, priznanja, ipd.).
Bojijo se, da jih drugi ne bodo jemali resno, zato že v kali zatrejo vsako možnost, ki bi lahko ogrozila njihovo svobodo ali samopomembnost. Ker vidijo svet kot bojišče, se pogosto sploh ne zavedajo svojih pravih potreb in občutkov. Zasliševalci vidijo svet kot igro, v kateri zmagujejo pametnejši, zato nenehno opazujejo druge, da bi našli njihove šibke točke, jih napadli in pridobili prednost.

Zadržanim ljudem se zdi svet grozeč in neobvladljiv, zato se najraje umaknejo in ne sprejemajo nobene dejavne ali odgovorne vloge v življenju. Ljudje v vlogi žrtve pa vidijo svet predvsem kot krut in nepošten, zaradi česar so za vse njihove težave vedno krivi drugi. Takšna vloga je navsezadnje med ljudmi tudi najbolj razširjena.

Različni položaji v dramah nadzora
Nasilne drame nadzora. Drame nadzora so po svojem videzu in vsebini lahko nasilne (agresivne), v katerih igrata glavno vlogo »zastraševalec« in »zasliševalec«, medtem ko so njuni soigralci »zadržani« in »žrtve«. Oglejmo si nekaj značilnih primerov zunanjega vedenja, izraženega bodisi v dejanjih ali besedah, ki ga prevzamejo glavni igralci teh dram, in njihove notranje etike oz. kaj si pri tem mislijo (to je navedeno v oklepaju), in sicer:

 Zastraševalec. Vse zanika, sploh ne posluša. (Strah pred nadzorom.) Kaže jezo. (Strah, da ni dovolj.) Dobiti hoče na katerikoli način. (Nekdo drug bo dobil pred mano.) Kaže nadutost. (Nihče me ne opazi.) Zelo rad reče: »Najprej jaz.« (Nikomur ni mar zame.) Uveljavlja nadzor. (Sam moram to opraviti.) Kaže bes. (Nihče ni nikoli skrbel zame.) Uporablja tudi nasilje. (Drugače bom mrtev jaz.)

S tako nasilno igro zastraševalec pri soigralcu, seveda, zbuja določene občutke in sproži ustrezno odzivno dramo, kar slednji skuša izraziti z ustreznimi besedami, in sicer:
– Občutek strahu. Odzivna drama žrtve: »Ne prizadeni me, ne ogrožam te.«
– Občutek jeze. Odzivna drama zastraševalca: »Ne moreš me prizadeti, udaril bom nazaj.«
– Občutek maščevanja. Odzivna drama zasliševalca: »Nisi tako močan, kot se kažeš. Katera je tvoja šibka točka?«
– Občutek nepomembnosti. Odzivna drama zadržanega: »Ne bom se spopadal s tabo.«

 Zasliševalec. Velikokrat reče: »Za koga me pa imaš?« (Nikakršnega priznanja v otroštvu.) »Kam greš?« (Ljudje me zapuščajo in bojim se.) »Zakaj nisi…?« (hočem dokaz tvoje ljubezni.) »Zakaj ne…?« (Zapustil me boš.) »Saj sem ti rekel.« (Potrebuješ me. Potrebujem te.)
S tako igro zasliševalec zbuja ustrezne občutke in sproži odzivno dramo:
– Občutek nadzorovanosti. Odzivna drama zadržanega: »Saj ne veš, kaj mislim. Močnejši si od mene. Več si vreden kot jaz.«
– Občutek zmote. Odzivna drama žrtve (mučenika): »Nekega dne boš uvidel mojo pravo vrednost.«

Nenasilne drame nadzora. Drame nadzora so po svojem videzu in vsebini tudi nenasilne (pasivne), v katerih igrajo glavno vlogo »zadržani« in »žrtve«, njihovi soigralci pa so večinoma »zastraševalci«. Oglejmo si nekaj značilnih primerov zunanjega vedenja, izraženega v besedah, ki jih največkrat uporabljajo glavni igralci teh dram in njihove notranje etike oz. kaj si pri tem mislijo (to je navedeno v oklepaju), in sicer:

 Zadržani. »Nisem pripravljen na…« (Nisem prepričan, da zmorem preživeti.) »Potrebujem večâ€¦/denarja/izobrazbe/ časa/.« (Ne zaupam si. Bojim se.) »Mogoče…« ( V pasti bom in ne bom zmogel izpeljati ničesar.) »Sporočil vam bom…« (Ne vem, kaj čutim.)

S tako igro zadržani zbuja ustrezne občutke in sproži odzivno dramo:
– Občutek negotovosti. Odzivna drama zasliševalca: »Si jezen name?«
– Občutek sumničavosti. Odzivna drama zasliševalca: »Kaj sem naredil narobe?«

 Žrtev (ubogi jaz). »Utrujen sen.« (Toliko naredim, pa me nihče ne vidi.) »Tak sem.« (Ne vem, kako naj dobim energijo.) »Na moč se trudim.« (Če se bom spremenil, me ne boš ljubil.) »Pusti to meni.« (Potrebuješ me. Potrebujem te.) »Ne skrbi zame.« (Potrebujem priznanje).
S tako igro žrtev zbuja ustrezne občutke in sproži odzivno dramo:
– Občutek krivde. Odzivna drama zasliševalca: »Hočeš me nadzirati.« Odzivna drama zasliševalca: »Samo nase misliš.«

Drame nadzora izvirajo iz strahu

Preseganje starih vzorcev. Opisani načini nadziranja energije koreninijo v našem izvirnem strahu iz otroštva, da brez vez s starši ne bomo mogli preživeti. Ko smo bili otroci, so bili starši tudi dejansko vir našega preživetja, in če smo potrebovali energijo, da bi se počutili varne, smo pač zaigrali tisto dramo nadzora, ki je bila videti najbolj uspešna. Sedaj pa vemo, da imamo na voljo kozmični vir energije in se nam zato ni več treba oklepati starega vzorca nadzora in preživetja.

Ko se povežemo s svojim notranjim virom in spremenimo dramo, ki je bila zasnovana na strahu, lahko zaživimo na višji vibracijski ravni. Tako ozaveščeni pa drame nadzora lahko spremenimo v pozitivne lastnosti.

Dramo nadzora ustvarijo starši. Drame običajno veliko lažje opazimo pri drugih, kot pa pri sebi. Neka ženska je, potem ko se je dobro seznanila z doslej obravnavanimi spoznanji nove duhovnosti, opazovala potek drame nadzora v prodajalni čevljev. Neka mati je kupovala čevlje svoji dveletni hčerki. Deklica, ki se je dolgočasila, je sitnarila: »Mami. Mami. Mami. Kakšne barve čevlje mi boš kupila?« Mati ji spet ni odgovorila.

Ženska, ki je vse to opazovala, je vedela, da bi se ji ta deklica, v kolikor ne bi vedela za drame nadzora, gotovo zdela prava nadloga. Tako pa si je močno zaželela reči tej materi: »Kaj ne vidite, da s svojim zadržanim vedenjem ustvarjate majhnega zasliševalca?«

Prevzem prepričanj staršev. Neka mati samohranilka, ki je bila zaposlena kot receptorka, si je zaželela, da bi imela več od življenja. Ob sanjarjenju si je postavila vprašanje: »Kako bi mogla postati finančno toliko neodvisna, da bi mogla živeti kje na deželi in učiti druge, kako postati samozadosten?« Razčlenila je svoje odnose s starši in odkrila, da je od njiju prevzela naslednja prepričanja:
»Včasih moraš delati tudi stvari, ki jih ne maraš.«
» Počakaj, boš že še zaživela.«
» Bodi pripravljena na tragedije.«
» Ni dovolj časa za vse.«
» Niti trenutka ne počivaj.«
» To mesto je dobro. Bolje, da ostaneš.«

Njeni starši so bili garači in so ji hoteli dobro, vendar so živeli brez strasti in radosti. Ogledala si je svoje življenjsko vprašanje o finančni neodvisnosti in življenju kje drugje. Ugotovila je, da ji prepričanja, ki jih je prevzela od staršev, ne bodo pomagala uresničiti teh sanj. Vedela je, da je določena strategija sicer pomembna, toda njuno življenje ji je nazorno kazalo, da pretirana previdnost ne vodi v izpolnjeno življenje.

Uvidela je tudi, da si sama enako prigovarja kot nekdaj starši, češ »kako dobro službo ima in naj jo zato obdrži«. Razen tega je samo zaustavljala svoje življenje (s privzetim prepričanjem »Počakaj, boš že še zaživela«) in odlašala. Njeno obnašanje je pretanjeno odslikavalo prepričanja iz zgodnjega otroštva.

Vzemite si čas za premislek. Morda bi kazalo, da tudi vi temeljito razmislite o naslednjih vprašanjih:
»Česa se je bala moja mati? Kako se je obnašala?«
»Česa se je bal oče? Kako se je obnašal?«
»Česa se bojim jaz? Kako se obnašam?«
»V čem se ujemam s svojima staršema?«

Preoblikovanje dram nadzora
Ko enkrat prepoznamo svoje »notranje središče«, lahko ozavestimo drame nadzora, ki jih v življenju igramo, s tem pa stare navade spremenimo v pozitivno moč oz. ravnanje. Oglejmo si nekaj konkretnih primerov:

Zastraševalec (v vlogi vodje). Ko zastraševalec vzpostavi stik s pravim virom svoje moči, začne uporabljati svoje voditeljske sposobnosti in začuti tudi več samospoštovanja. Postane bolj samozavesten, vendar ne da bi bil ošaben. Preprosto ima veliko več možnosti za uživanje v različnih izzivih, z vsem tem novim obnašanjem pa pridobi tudi večje sodelovanje drugih.

Nek starejši svetovalec za upravljanje je bil v času razčlenitve svojega življenja lastnik tovarne, ki jo je tudi vodil. Samokritično se je opisal kot »baraba pri krmilu«. V vsakem sporu je zmagal in je užival v svoji iluziji oblasti ter zastraševanja. Nato pa je bankrotiral in se ločil. Obe izkušnji sta ga ponižali in spoznal je, kako neuravnovešeno je od takrat dalje postalo njegovo življenje. Postal je svetovalec za upravljanje in ljudem pomaga uvideti, zakaj sprejemajo nekatere odločitve.

Pomaga jim tudi vzpostaviti stik z njihovo notranjo močjo. Prepoznal je svoje občutke, zaupa jim in dopušča, da ga modro vodijo. To ga je naposled osvobodilo tudi »izgnanstva«, ki si ga je bil pred tem sam vsilil.

Zasliševalec (v vlogi zagovornika). S spremembo svojega ravnanja zasliševalec lahko svoje nagnjenje do zasliševanja prevede v raziskovanje. Svoje do potankosti izdelane veščine za obvladovanje medsebojnih odnosov in sposobnost za ocenjevanje in presojanje drugih odslej uporablja bodisi kot učitelj, svetovalec ali odvetnik.

Neka starejša ženska, članica upravnega odbora velike mednarodne banke, je slovela po svojem nezgrešljivem, analitičnem stilu in sposobnosti, da je vedno opazila pomanjkljivosti. Vendar spoštovanje, ki so ji ga sicer izkazovali, ni moglo izpolniti čustvene praznine v njej. Njeno osebno življenje je bilo prazno in to jo je zelo mučilo. Nazadnje je hudo zbolela. Bila je prisiljena na novo ovrednotiti življenje. Kasneje se je posvetila študiju psihologije in ima sedaj zasebno prakso.

Zadržani (v vlogi neodvisnega misleca). Ko se zadržan človek osvobodi svoje potrebe, da bi vedno ostajal na obrobju dogajanja, lahko seže do svojih globokih notranjih intuitivnih pomagal, ki mu nato v življenje vnesejo modrost in ustvarjalnost. Po taki preobrazbi lahko postane duhovnik, zdravilec ali umetnik.

Neki duhovnik, ki se je dobesedno skrival za svojo prižnico, je znal zelo umetelno ločevati med seboj in svojimi farani. Njihova uničujoča ocena pa ga je tako pretresla, da se je zavedel svoje človeške narave. Tako ponižan ni več prenesel osamljenosti, ki so mu jo vsiljevala toga prepričanja. Po svojem preoblikovanju se je posvetil poučevanju teoloških ved na univerzi. Sprva pa je imel kar nekaj težav, saj se je še vedno videl v položaju »pridigarja«.

Žrtev (v vlogi reformatorja). Ko žrtev, ki se tudi dejansko počuti kot »ubogi jaz«, doživi pravo nego, podporo in enost, se zlahka poveže s svojim notranjim virom energije. Po taki preobrazbi lahko postane socialni delavec ali zdravilec. Neka ženska, ki je bila v otroštvu žrtev incesta in je pri petnajstih letih skušala narediti samomor, se je dolga leta zdravila, da bi odkrila vzrok svoje depresije. Potem ko je srečno prebrodila nekaj razmerij z zastraševalci, izgubila službo in izvedela, da je brat zbolel za aidsom, ni imela druge izbire, kot da se je predala višjemu razumevanju. Notranje ozdravljenje ji je pomagalo, da danes celo svetuje drugim, kako naj najdejo resnico v bolečini.

Preoblikovanje, ki so ga ljudje izkusili, je največkrat sprožilo na videz negativen dogodek, denimo, ločitev, bankrot ali bolezen. Njihovo trpljenje, zdravljenje in občutek poraženosti so bile bistvene prvine, ki so izzvale ustrezno zdravljenje, kajti vsi so bili pripravljeni prevzeti odgovornost za tisto, kar so se morali v življenju še naučiti.

Razčlenitev drame nadzora
Najpogosteje se postavlja vprašanje, kako bi se rešili svoje drame nadzora, in kaj naj bi storili. Na podlagi nekaterih izkustev lahko navedemo nekaj možnih rešitev. Ozavestimo svoje vedenje. V kolikor bi radi opustili star vzorec svojega obnašanja, moramo najprej prepoznati dramo nadzora, ki smo jo prevzeli v otroštvu. Bodimo pozorni na svoje vedenje, še posebej v trenutkih stres, ali tedaj ko se česa bojimo. Poglejte nekaj značilnih vprašanj, ki lahko pojasnijo vaše obnašanje in opredelijo dramo:

 Ste bojeviti, nestrpni, jezni in strašite ali gospodujete drugim? (Zelo značilno za dramo zastraševalca)

 Sumničite o drugih ali čutite, da vam ne posvečajo dovolj pozornosti? Jih zbadate, jim očitate ali jih zastrašujete? (značilno za dramo zasliševalca)

 Ohranjate razdaljo in igrate težko dosegljivega človeka? Se izogibate okoliščinam, v katerih bi se lahko razkrili, ker se pač bojite, da bi vas zato obsojali? (Značilno za dramo zadržanega)

 Se nenehno pritožujete in osredotočate na svoje probleme in s tem upate, da vam bodo ljudje kar sami pomagali? (Značilno za dramo žrtve)

Ugotovimo, katere vrste ljudi privabljamo. Predvsem kaže sprejeti nasvet, da se ne odzivamo na njihove drame. Bodimo torej pozorni na svoje vsakodnevne odnose in se pripravimo, da bomo po potrebi tudi izstopili iz igre. Poglejmo še nekaj značilnih vprašanj, ki lahko pojasnijo naše obnašanje, in sicer:

 Srečujete veliko ljudi, ki so zastraševalci? Če je tako, bržkone čutite, da nimate nadzora ali da ste nemočni. Morda jim skušate jemati energijo, ker tudi sami zastrašujete, kar pa, seveda, zbuja potrebo po tekmovanju. Če se počutite kot žrtev njihovega delovanja, se morda (napačno) odzivate tako, da opravičujete svojo nemoč in ne prevzemate odgovornosti za svoje življenje. V primeru, da vas kdo zastrašuje, morate prepoznati svoja čustva jeze ali krivice.

 Kako ste prisiljeni delovati v svojem življenju? Poiščite svoje najbolj pogoste obrambne stavke, ki naj vam bodo potem vodilo za védenje, da ste se pomaknili v držo žrtve. Neki mož v srednjih letih je povedal, da pri telefoniranju materi (zastraševalki) zmeraj začne razgovor s kako težavo, ki jo trenutno ima. Povsem nezavedno ji namreč želi vzbuditi občutek, da še vedno potrebuje njeno podporo in energijo. Misli namreč, da bi ga kritizirala, če bi ji povedal kaj dobrega o sebi, saj bi ga s tem hotela obdržati tam, kamor naj bi po njenem mnenju spadal.

 Vas čaka dolga vrsta žrtev, ki nestrpno pričakujejo, da vam bodo povedale svojo jokavo zgodbo? Morebiti ste začeli prevzemati več odgovornosti zase in so vam zato v opozorilo, da ne bi spet zdrsnili v obtoževanje. Morda ste negotovi, potrti ali prestrašeni, a ne morete prepoznati vira svojih občutkov. Zelo verjetno ste projicirali svoje občutke žrtve navzven. Nasvet, ki ga morebiti dajete prijatelju, zapletenemu v dramo žrtve, bi mogoče morali dati tudi sebi.

 Je v vašem življenju kak pomembnejši zastraševalec? Morda skrivate svoje občutke in mu ne poveste vse resnice o kaki stvari. Vprašajte se, kako mu jemljete energijo. Morda hočete, da bi sam opazil, česar nočete odkrito povedati. Ali pa se počutite neustrezni, a si vseeno prizadevate na videz, da vse obvladujete. Vprašati se morate, kako ste izgubili svojo povezavo s kozmičnim virom energije.

 Je kdo »zadržan do vas«? Morda težko navežete stik z njim, se vam izmika in je skrivnosten. Ali pa si želite stabilnega stika z njim in vas zanima vsaka njegova misel, poteza ali motiv. Mogoče ravnate z njim podobno, kot je ravnal eden od vaših staršev – zaslišujete ga in nadzirate. Morda se oklepa svoje skrivnosti, da bi se izognil občutku vdiranja vase ali pa zato, da mu ne bi bilo treba delovati?

Drame nadzora so prikrite strategije. Ne smemo pozabiti, da naši odzivi koreninijo v negotovosti iz otroštva. Zato moramo navezati stik s telesom in biti pozorni, ali morda otrpnemo ob kritiki in zasliševanju. Občutki togosti, hladu in strahu namreč potrjujejo, da tekmujemo za energijo in smo izgubili svoje središče. Velja poudariti, da so vse drame nadzora v svojem bistvu prikrite strategije za pridobivanje energije.

Če tako dramo ozavestimo na ta način, da pokažemo (»s prstom«) nanjo, takoj preneha tudi najbolj prikrito spletkarjenje za energijo. Tudi pregovorno vedno prevlada najboljša resnica. Potemtakem se mora tudi človek potruditi, da bo resničen in bolj pošten.

Imenovanje drame razkrije resnico. Seveda, ni nujno, da globlje razčlenjujemo vsako situacijo in skušamo prepoznati v človeku zasliševalca, ali da poskrbimo za kako drugo psihološko razlago. Imenovanje drame namreč pomeni sposobnost opaziti, da poteka boj za energijo, zaradi katerega se počutimo premagani, prestrašeni, nemočni, ali da smo obtičali. Imenovanje drame torej pomeni, da resnično prepoznamo svoje občutke in se na njihovi podlagi potem začnemo osvobajati.

Velja biti pozoren, kdaj skušamo koga prepričati, kdaj se skušamo le braniti, in kdaj se počutimo ogroženi ali krivi, ker nam nekdo nalaga odgovornost za svoje težave. Ko začutimo, da smo obtičali, otrpnili ali se zmedli, bijemo bitko za energijo in moč. Proces ozaveščanja nam tako omogoči izbiro, ali jo bomo bodisi nadaljevali ali pa preoblikovali.

Vedeti moramo, da bomo dramo nadzora stežka prepoznali, če se bomo prepuščali čustvom, ali pa bomo prestrašeni, saj je zelo pomembno, da razkrijemo resnico. Zato moramo vedno pošiljati ljubezen in razumevanje človeku, ki nas zapleta v dramo, in si ob tem tudi zaupati, da bomo prepoznali najprimernejši trenutek za njeno razkritje.

Nasveti za ustrezen dialog v drami nadzora. Sogovorniku v določeni drami nadzora se lahko uspešno zoperstavimo s pravilno postavljenimi odgovori ali vprašanji. Poglejmo nekaj primerov, in sicer v dialogu z:

 zastraševalci: »Zakaj si tako jezen? Bi rad, da se te bojim? Kaj želiš doseči s tem?«

 zasliševalci: »Všeč si mi, toda ko sem s tabo, se počutim kritiziranega. Te poleg tega še kaj muči?«

 zadržanimi: »Čutim, da se mi umikaš in si oddaljen. Kako se počutiš?«

 žrtvami (ubogimi jazi): » Zdi se mi, da bi me rad napravil odgovornega za vse, kar ti gre v življenju narobe. Mogoče ne misliš tako, toda zdi se, da bi mi rad(a) zbudil(a) občutke krivde.«

Ne smemo se bati ali sramovati, če se bomo sprva nerodno izražali. Spreminjamo namreč svoj življenjski vzorec in zato nam upravljanje z energijo sprva, seveda, ne bo šlo prav gladko od rok. Vprašanja,, o katerih se ljudje prerekajo, pa navadno poskušajo prikriti nekaj povsem drugega. Zato moramo vedno poskušati poiskati pravo resnico za zunanjim videzom.

Ljudje nam prinašajo sporočila. Bodimo pozorni na svojo energijo in ne pozabimo, da ima vsak človek, ki ga srečamo, neko sporočilo za nas, mi pa zanj. Če obtičimo v borbi in tekmovanju za energijo, ki nima zmagovalca, bomo tako sporočilo verjetno spregledali. Zato moramo, takoj ko imenujemo dramo in jo s tem razkrijemo, videti človeka povsem brez predsodkov in vnaprejšnjih sodb ter mu prostovoljno dajati energijo. Moč je pričakovati, da bo sogovornik tako našo potezo pravilno sprejel in nam bo potem energijo tudi vrnil.

Prisluhnimo namigom o tem, kaj se zares dogaja v dramah nadzora. Sredi najhujšega prepira je, denimo, neki zastraševalec zavpil: »Dovolj mi je teh ljudi. Naveličan sem, da me suvajo naokrog. Od otroštva dalje me kar naprej nekam porivajo.« To je sogovorniku, ki je hitro drsel v dramo žrtve, pomagalo uvideti, da se zastraševalec pravzaprav ne jezi nanj, saj gre za nekaj globljega in starejšega.

Pogovor je nadaljeval bolj odkrito in sočutno. Ker sta se dobro poznala, je lahko primerjal moč vplivov iz zgodnjega otroštva v njunem življenju.

Odsev v zrcalu ne laže. Ko bomo razmišljali o drami nadzora, v katero smo vpleteni, si moramo čimbolj nepristransko ogledati sebe in drugega človeka. Vprašati se velja: »V čem je podoben kateremu od naših staršev? Kako so naši odzivi podobni tistim iz ranega otroštva?« Morda vam bo v pomoč, če bomo tako srečanje na kratko opisali v svojem dnevniku in malce razmislili tudi o svojih občutkih. Naj nas situacija uči, nikoli ne smemo dogajanju samo soditi.

Navadno nas na drugih najbolj moti tisto, kar bi si morali ogledati pri sebi, vendar tega nočemo storiti. Kazanje s prstom je namreč zanesljiv znak, da obtožujemo, namesto da bi poskušali razumeti. Neki svetovalec za organizacijski razvoj je dejal: »Neznansko me je jezil preddelavec, ki je nenehno obtoževal zaposlene, da so neumni, namesto da bi uvidel, da se je situacija porodila iz pomanjkanja komunikacije. Nato sem spoznal, da tudi sam enako ravnam z enim od svojih sodelavcev – potiho sem ga zmerjal in nisem poiskal globljih vzrokov.
»Kazanje s prstom ne imenuje resnice, zato ničesar ne razreši, energija pa se pri tem samo izgublja. Precej bolje je, da si postavite naslednja vprašanja:

»Kaj moram spoznati v tej drami nadzora?«

»Bi moral(a) na začetku srečanja določiti jasnejše meje?«

»Jemljem stvari osebno, čeprav sploh ne gre zame?«

»Skušam izkoristiti šibkost, ki jo prepoznam v drugih ljudeh?«

Včasih je treba zapustiti prizorišče. Žrtev (ubogi jaz), denimo, se navadno ujame v dramo z zastraševalcem ali zasliševalcem. Nenehno nekaj pojasnjuje, prepričuje in se brani. Če se boste kdaj znašli v podobni situaciji, bodite pozorni, koliko časa porabite za prepričevanje. Ko boste enkrat opustili potrebo po takem pridobivanju energije, se boste zlahka uprli skušnjavi po prepričevanju in boste preprosto odšli.

Poiščimo boljše načine. Zastraševalca zasvaja naval adrenalina, ki ga začuti ob morebitni zmagi. Namesto tega se raje vprašajte: »Česa si najbolj želim? Je to pravi način, na katerega lahko dobim, kar bi rad(a)?« Bodite prožni in odprti, ne trudite se, da bi vse obvladali. Morda vam bo sodelovanje prineslo precej več koristi, kot izsiljena rešitev.

Učimo se na podlagi svojega ravnanja. Zasliševalci se ujamejo v iluzijo, da imajo vedno prav. Če ste morda taki, si poskusite ogledati položaj tudi iz drugega zornega kota. Vprašajte se: »Kaj bi se lahko naučil(a)?« Spregovorite o svojih resničnih občutkih in se potrudite dobiti energijo, ne da bi priganjali ljudi, ki se nato morajo umikati.

Ne umikajmo se težavam. Zadržani obtičijo v želji, da bi prikrili svoje strahove, dvome o sebi in zmedo. Če morda spadate mednje, prosite svoje središče za pomoč. Priznajte si, če vam nekaj ni jasno. Vprašajte se: »Kakšno podporo potrebujem sedaj? Kaj čutim?« Pripravljeni moramo biti, da problemom stopimo tudi naproti.

Izkušnje z dramami nadzora

Izkušnje agentke z nepremičninami. Ko se je neka agentka za prodajo in nakup nepremičnin na delavnici o duhovnosti seznanila z dramami nadzora, se je odločila spremeniti svoje navade. Njena odločitev je bila močna izjava namere, ki je sčasoma privabila priložnosti za opuščanje njenega vzorca ravnanja. Nekaj mesecev kasneje je doživela srečanji s težavnima človekoma, ki sta jo spominjala na njeno oblastno mater.

Čedalje bolj se je zavedala, da bi navadno poskusila pridobiti energijo z dramo upravičene žrtve. Vendar je obe srečanji prepoznala kot dobro priložnost, v katerih se lahko reši starih navad. V najbolj konfliktnem srečanju se je nato znašla na mrtvi točki z odjemalcem, ki se sploh ni hotela pogajati o postavljeni ceni. Postajal je čedalje bojevitejši, čeprav ga je sprva uspešno obvladovala z opravičevanjem. Pojasnjevala mu je, kako trdo dela in se trudi (biti »ubogi jaz«). Položaj si je s tem samo še poslabšala.

Kmalu se je povsem osredotočila na dokazovanje, da ima prav. Na tej točki je tako že pozabila na svoj cilj – prodati hišo. Ujela se je v vzorec iz otroštva in dopustila odjemalcu, ki je bil oblasten tako kot njena mati, da jo je celo hudo kritiziral. Potrebno energijo si je torej poskušala pridobiti z dramo žrtve. Prvič se ji je tudi dogodilo, da je začutila hudo izčrpanost. Zato je pogajanje za nekaj časa prekinila, nakar je vsak dan zavestno kopičila energijo.

Spomnila se je nasveta, da se je drame nadzora moč osvoboditi tako, da jo imenuješ, to je, da jo razkriješ in s tem razgališ položaj. Odločila se je za povsem drugačno taktiko in obnašanje in je poklicala odjemalca. Ni potlačila svojih občutkov in mu je kar odkrito povedala, da sploh ne ve, kaj naj naredi, saj čuti, da jo je vse doslej samo kritiziral.

Rekla mu je, da se je kljub visoki ceni zelo potrudila, razumela pa je tudi, zakaj cene noče znižati. Ker je zmogla razkriti svoje težave, sta se začela nato pogovarjati o različnih možnostih nadaljnjega dela. Ko je odjemalec začel s svojimi zasliševalskimi pripombami, je zelo težko ohranjala svojo zbranost, ne da bi zopet zdrsnila v položaj žrtve in se odzvala na njegovo dramo zastraševalca oz. zasliševalca.

Razumsko je vedela, da je pod velikim pritiskom in mora hišo prodati. Vendar je skušal nadzirati položaj in velikokrat se je zalotila, kako je otrpnila. Najbolj pa jo je hromila misel, da hiše ne zna prodati. Bila je prepričana, da je krivda na njeni strani. Nato pa se je trdno odločila, da se ne bo več čutila krive, ker ne rešuje odjemalčevih »problemov«. Ugotovila je, da se loteva stvari, ki nimajo z njo nič opraviti.

Kakšno olajšanje je s tem začutila. Prizadevanje, da bi rešila tuj problem, je bilo namreč preigravanje njene vloge iz ranega otroštva, ko je morala skrbeti za moteno mater. Opustila je potrebo po občutku, da obvladuje položaj, ki pa ga sploh ni bilo treba obvladovati. Spoznala je, da prodaja ni na smrt pomembna in rezultat ji ni bil več osebno pomemben. Po daljšem pogajanju je nato hišo, v obojestransko zadovoljstvo, vendarle prodala.

Delujoča načela v dramah nadzora. Na primeru agentke z nepremičninami glede razčlenitve in preoblikovanja njene drame nadzora poglejmo poglavitna delujoča načela, na katera največkrat naletimo v dramah nadzora, in sicer:

 Odnosi s starši odsevajo v drugih odnosih. Ko si ogledate in ocenite ravnanje svojih staršev, vam bo to pomagalo bolje razumeti, da se stare drame ponavljajo. V prejšnjem primeru agentko to ni zanimalo dokler ni opazila, da se v srečanju z odjemalcem ni lotila tudi svoje drame nadzora. Z njo je tako dobila neposreden nauk. Ko je prepoznala dinamiko prehajanja v razpoloženje žrtve je lahko razumela, da jo je ta drama dobro izurila za delo agentke z nepremičninami.

 Vsaka situacija prinaša sporočila. Ker se je ta agentka bolj posvetila svojemu trenutnemu vprašanju o vplivu staršev, ji je naključje pripeljalo odjemalca, ki je odločilno odslikaval njena notranja prepričanja in sodbe o sebi.

 Telo nam daje namige. Spoznala je, da mora biti pozorna na intuitivne in telesne občutke neugodja. Povedali so ji namreč, kdaj drsi v odzivno vedenje. Bolj ko je zaupala lastnim vtisom, prej je tak občutek lahko opustila.

 Povejmo resnico za vsako ceno. Ugotovila je, da mora ubesediti svoje neugodje in ga na primeren način izraziti tudi drugim, čeprav ni vedela, ali bo našla prave besede. Če naj opustimo neko prikrito vedenje, se moramo naučiti tudi prijaznega soočanja in sporazumevanja.

 Prosimo za pomoč. Uvidela je, da rešitev položaja ni odvisna le od nje. Razkrila in ozavestila je celotno situacijo. Odkrito je spregovorila z odjemalcem in ga s tem vključila v rešitev. Ugotovila je, da je odgovorna samo zase. Sploh ji ni treba priskrbeti vseh odgovorov, v kar je bila prej preveč prepričana.

 Pridobimo si širši pogled. Natančno si je ogledala svoje starše in s tem pridobila tudi nadaljnja spoznanja. Priznala si je: »Nekatere moje zaznave so tičale tako globoko, da sem rabila kar nekaj časa, da sem jih naposled odkrila.«

Ozaveščanje drame nadzora. Življenje je torej potrjevanje, ne pa nek končen rezultat. Zelo pomembno je, da sprejmemo sebe in druge take, kot tudi dejansko smo. Čeprav nam mogoče nekateri sploh ne ugajajo, ali pa nam ni po volji njihovo vedenje, se moramo zavedati, da gre v življenju zlasti za izkustvo in združevanje v ljubečo enost. Obtoževanje, sojenje in primerjanje z »napredkom« ali s stopnjo razsvetljenosti drugih, nam tako prav nič ne koristi. Pri osvobajanju drame nadzora, se velja tega dobro zavedati, vendar kaže pri tem ohraniti tudi nekaj smisla za humor.

Ko si prizadevate ozavestiti določeno dramo nadzora, ne smete pozabiti, da je ustrezna informacija orodje za preoblikovanje, ne pa orožje , ki bi ga lahko uporabili za svoje obnašanje. Zavedajte se, da boste dramo nadzora veliko lažje opazili pri drugih kot pri sebi. Če ste jezni, potrti, osamljeni, imate občutek, da se vam godi krivica, ali pa se zapirate pred svetom, ste gotovo zdrseli v stare vzorce iz svojega otroštva.

Ko enkrat zares začutite, da imate odprto srce in lahko mirno sprejmete vse, kar se vam dogaja, ste gotovo povezani s svojim središčem in pravo energijo. Če pa morda o tem dvomite, kaže globoko vdihniti in poiskati tudi morebitno smešno plat dogajanja. Skratka, velja se truditi in s tem višati energijsko raven.

Povzetek spoznanja o razjasnitvi preteklosti

To spoznanje je ozaveščanje trenutkov, v katerih izgubljamo svojo notranjo vez s kozmično energijo. Pogosto odkrivamo, da se v takih trenutkih zatekamo k osebnim (in nezavednim) metodam manipuliranja z ljudmi in jim jemljemo energijo. Manipuliranje z ljudmi je lahko nasilno ali pasivno.

Naravnanost žrtve (ubogega jaza) je najbolj pasivna: vedno vidi negativni vidik dogajanja, išče pomoč, opisuje dogodke tako, da zbuja krivdo in jih s tem prisiljuje, da ji posvečajo pozornost in dajejo energijo. Manj pasivna je prikrita strategija zadržanega človeka: nejasno odgovarja na vprašanja, ne sprejema obveznosti, v ljudeh si prizadeva zbujati zanimanje in željo, da bi ga razumeli. Tako pridobi pozornost in s tem tudi energijo.

Metoda kritike pri zasliševalcih je nasilna: vedno iščejo napake v početju drugih, vedno hočejo nadzirati. Če ujamejo ljudi na napaki, se zmedejo, postanejo pretirano oprezni, prične jih skrbeti, kaj si mislimo o njih. Vedno nas opazujejo s kotičkom očesa. Tako jim povzročamo pozornost in jim dajemo energijo. Precej bolj nasilen je slog zastraševalca. Daje videz neobvladanosti, podvržen je nenadnim izbruhom, nevaren je in bojevit. Ljudje se ga bojijo in so pozorni nanj, on pa s tem pridobiva energijo.

Privzeto metodo zelo radi ponavljamo v vseh srečanjih z ljudmi. Z njimi oblikujemo vse, kar se nam dogaja. Imenujemo jih »drame nadzora«, so pa ponavljajoči se vzorci, ki izzivajo enake življenjske situacije. Ko tako dramo ozavestimo, pa se lahko zavemo, kdaj zdrsnemo vanjo in ohranimo močnejši stik s svojo notranjo energijo.

Razčlenitev vplivov zgodnjega otroštva razkriva kal in razvoj teh dram. Če staršem odpustimo, uvidimo globlje razloge življenja z njimi. Naše življenjsko vprašanje izvira iz močnih plasti staršev in njihovih neizpolnjenih razvojnih načrtov. Ko ga prepoznamo, lahko izpolnjujemo svoje »poslanstvo« na tem svetu.

mag. Janez Å ček

KAKO KUPITI NEPREMIÄŒNINO?

Kupiti ‘golo’ zemljišče in se lotiti gradnje iz nič ali kupiti starejšo hišo? Za marsikoga veliko vprašanje, ko se odloči za nakup nepremičnine. Pa tudi, ko se odločite za nakup starejšega objekta, se pojavijo težave.

Če ste kreativni ali pa imate dobrega arhitekta, lahko tudi iz starejšega objekta ustvarite arhitekturno mojstrovino.

Marsikdo se zaradi nizke cene odloči za nakup skoraj ali pa povsem dotrajanega objekta. Prvi zato, da se bodo lotili prenove, ki je lahko tudi počasna, ker streho nad glavo že imajo, drugi pa zato, da se bodo lotili nekdaj priljubljene ‘nadomestne gradnje’. Ta sicer več ne obstaja v takšni obliki kot nekoč, lahko pa vam prihrani kakšen evro, ko gre za plačilo komunalnega prispevka, ki je lahko pri novogradnji izjemno visok.

Kako kupovati staro hišo?

Če hiša nima že ‘na daleč’ vidnih težav kot so posedanje, razpoke, veliko vlage in podobno, bo najbrž uporabna še veliko let. Se je pa ogleda takšnega objekta dobro lotiti v družbi strokovnjaka, še pred nakupom pa preveriti statično ustreznost objekta. Upoštevati je treba tudi, da so starejši objekti zgrajeni v skladu s pravili gradnje za obdobje v katerem so bili postavljeni, tako pogosto ne ustrezajo današnjim standardom – na primer tistim, ki se nanašajo na potresno varnost. Seveda pa ob primerni količini denarja sodobno gradbeništvo pozna rešitve tudi za takšne težave, saj je mogoče objekt ojačati. Kljub temu, da je starejše objekte mogoče lepo obnoviti, pa strokovnjaki svetujejo, da ostanete na realnih tleh glede tega, kaj vse bo mogoče podreti in prezidati, saj ne marsikateri element neobhodno potreben za trdnost zgradbe in ga tako ne boste smeli odstraniti. Prav tako boste v primeru večjih dozidav potrebovali gradbeno dovoljenje, odvisno od občine, pa lahko od 20 do 30 m2 prizidate le s ‘priglasitvijo del’.

Se pa večina ljudi pri nakupu starejšega objekta odloči za obnovo električne in vodovodne napeljave, zamenjajo sistem ogrevanja, okna, vrata, streho in sistem ogrevanja. To so osnovni posegi, ki jim sledi še obnova notranjosti. Je pa prednost obnavljanja ta, da lahko tempo prilagodite svojim finančnim zmožnostim.

Bi kupili ruševino?

Teh na trgu ne manjka, cena pa se začne že pri manj kot 10.000 evrih. Kot nam je pojasnila Natalija Žnidaršič iz podjetja Inpro22, je osnovna prednost nakupa ruševine ta, da boste ob novogradnji plačali mnogo manj ali pa celo nič komunalnega prispevka. Ta se sicer razlikuje od obline do občine, odvisen je tudi od velikosti objekta, načeloma pa se ta strošek giblje med 5-30.000 evri. ‘Pojem nadomestne gradnje, ki je med ljudmi še vedno priljubljen, namreč ne obstaja več že vse od sprejetja novega zakona leta 2008, gradnja na isti lokaciji pa pomeni, da je potrebno star objekt odstraniti v skladu z zakonodajo, novogradnja pa se od podrtega objekta lahko razlikuje tako v velikosti kot v namembnosti, edini pogoj je, da je v skladu s prostorskim planom.’

Odstranjevanje objekta v tem primeru pomeni, da za tovrstno početje potrebujete rušit veni načrt, ki vam ga izdela projektant, nam je pojasnil Janko Petrovčič iz Zidarstva Petrovčič. ‘Takšen načrt lahko stane tudi od 2.000 do 2.500 evrov, potem pa je treba plačati še odvoz materiala na gradbeno deponijo in takso, ki se od deponije do deponije razlikuje. Vse skupaj lahko stane naslednjih 4-8 tisoč evrov.’

Ali se boste na koncu odločili za nakup novogradnje, se boste gradnje lotili sami ali pa boste popravljali starejši objekt, je seveda odvisno od stroškov, ki jih v konkretnem primeru pomeni ena ali druga opcija ter seveda od želja vsakega posameznika. Mi pa vam predstavljamo nekaj ruševin in starejših hiš, ki so trenutno naprodaj po različnih delih Slovenije, skupna pa jim je nizka cena, nekatere so primerne za popolno rušenje, druge pa še tudi za obnovo.
Hiša – 16
Kuk, Tolmin, 892 m2. Cena: 29.917 evrov.
Hiša – 20
Zagradec, Ivančna Gorica, samostojna hiša, 54 m2 + 2.244 m2 zemljišča, objekt je namenjen popolni adaptaciji oz. rušenju. Cena: 40.000 evrov.
Hiša – 21
Dolenje Otave, 20 m2, vrstna, zgrajena l. 1900, 125 m2 zemljišča, cena: 6900 evrov.
Hiša – 18
Libeliče, 77 m2, samostojna, zgrajena l. 1960, 107 m2 zemljišča, nujno potrebna obnove. Cena: 20.000 evrov.
Hiša – 15
Ročinj, hiša, 145,62 m2 + 80 m2 zemljišča. Cena: 10.000 evrov.
Hiša – 13
Ljubljana Vič, hiša 150 m2 iz leta 1920, 1.000 m2 zemljišča, na območju namenjenem podeželskemu naselju, kjer je dovoljena gradnja enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe – dvojček, zaželjena nadomestno gradnja. Cena: 120.000 evrov.
Hiša – 11
Črni kal, hiša 172 m2, zgrajena l. 1900. Stavba je kamnita v dobrem statičnem stanju, vendar potrebna obnove. Cena: 25.000 evrov.
Hiša – 10
Senožeče, Sežana, ruševina, 216 m2, cena: 30.000 evrov.
Hiša – 9
Rakitovec, Koper, hiša, 124 m2, zgrajena l. 1900. Hiša je statično stabilna, streha pa je v slabem stanju. Cena: 19.000 evrov.
Hiša – 8
Karlče, Krško. Hiša, 31,6 m2, zgrajena l. 1930, 984 m2 zemljišča, cena: 33.000 evrov.
Hiša – 7
Brestanica, hiša, 71,8 m2, zgrajena l. 1806, 209 m2 zemljišča. Cena: 12.000 evrov.
Hiša – 6
Dedni vrh pri Vojniku, hiša, 90 m2, zgrajena l. 1924, 7.981 m2 zemljišča, primerno za nadomestno gradnjo, cena: 59.000 evrov.
Hiša – 5
Å entjur, hiša, 150 m2, zgrajena l. 1900, 216 m2 zemljišča, objekt za rušenje in kasnejšo nadomestno gradnjo. Cena: 29.900 evrov.
Hiša – 4
Koroška bela, 110 m2, samostojna, zgrajena l. 1900, 340 m2 zemljišča, cena: 59.000 evrov.
Hiša – 3
Stari trg ob Kolpi, Zagozdac, 79 m2, hiša, zgrajena l. 1950, 7.576 m2 zemljišča + 1916,00 m2 zazidljivega zemljišča, cena: 15.000 evrov.
Hiša – 2
Zalog, Ljubljana, hiša, primerna za nadomestno gradnjo. 100 m2 + 299 m2 zemljišča. Cena: 110.000 evrov.